
Bruselj, sicer stičišče mogočne evrokracije, je v minulih dveh dneh gostil odmevno konferenco z uglednimi evropskimi javnimi intelektualci na temo populizma, ekstremizma in evroskepticizma v sodobni evropski družbi. V kritičnih razpravah, ki so poskušale nasloviti aktualno temo (desnega) populizma in ekstremizma, ki se kot nevarna pošast plazi po Evropi, je osrednjo mesto pripadlo slovenskemu filozofu dr.
Slavoju Žižku
, ki je pred nabito polno dvorano v središču Bruslja dobil največ odziva in odobravanja zbrane publike.
Čez 5 do 10 let pa bo le še huje
"Ne vzpon novega fašizma, o čemer zdaj vsi govorijo. To je le simptom. Kar je zares šlo narobe, je liberalnodemokratski projekt. Bojim se, da se liberalna sredinska levica ni naučila prav ničesar, zato bo opozarjala pred vzponom novega fašizma, čez 5 do 10 let pa bo le še huje. Pozdravimo bolezen, ne ukvarjajmo se le s simptomi. Novi
desni populizem je le simptom, začeti moramo z odločno samokritiko," je Žižek v svojem eksplozivno energičnem slogu odgovoril na vprašanje moderatorja, kaj je trenutno njegov najhujši strah.
Skrajna desnica kot edini zastopnik delavskega razreda
V naslednjem letu ga skrbi razvoj politične situacije v Franciji, drugi najpomembnejši in drugi največji državi v Evropi. V drugem krogu predsedniških volitev v Franciji se bosta, kot kaže, pomerila
Marine Le Pen
in
Francois Fillon
. Še bolj kot zmaga skrajne nacionalistke Le Penove Žižka skrbi zmaga konservativca Fillona. Le Penova poleg tega, da je protofašistka, govori v imenu delavskih interesov, Fillon pa predlaga radikalno neoliberalno politiko skupaj z družbenim konservativizmom. To pa je nova oblika kapitalizma, ki ga v Rusiji gradi
Vladimir Putin
, v Turčiji pa
Tayyip Recep Erdogan
." Evropa je danes po oceni verjetno najbolj slavnega filozofa sedanjosti razbita na kulturni konservativizem, ki je proti migrantom, na nevtralno tehnokracijo, ki jo predstavlja Bruselj kot središče EU, in na izvorno zagovornika države blaginje.
Didier Eribon
EU-elita je tehnokratska in brez duše
Kritiko za politično regresijo Evrope je na evropske elite podal tudi
Klaus-Dieter Lehman
, predsednik Goethejevega inštituta iz Nemčije, ki je menil, da je današnja EU preveč tehnokratska, zato pa brez duše in emocij: "EU je v prvi vrsti ekonomski projekt. Tehnokratske elite v EU niso alternative neoliberalni globalizaciji." V EU po njegovo vladajo elite, ki predstavljajo ekstremno sredino.
Herta Müller