V wellness hotelu v nemškem pogorju Harz se direktor Peter Windhagen sooča z velikim izzivom, ki postaja vse bolj značilen za celotno nemško gospodarstvo. Od leta 2019 se je stopnja bolniških odsotnosti v njegovem podjetju skoraj podvojila. Kot opaža, zaposleni ostajajo doma tudi zaradi blažjih prehladov. "Mislim, da se posamezni zaposleni sploh ne zavedajo, da z odhodom na bolniško povzročajo gospodarsko škodo," poudarja Windhagen.
Podatki zdravstvene zavarovalnice BKK kažejo na znaten porast prijavljenih bolniških odsotnosti od leta 2021 naprej. Ekskluzivna analiza, ki je zajela podatke petih milijonov zavarovancev, razkriva spreminjajočo se sliko zdravja nemške delovne sile. Medtem ko bolezni mišično-skeletnega sistema, kot so bolečine v hrbtu, ostajajo stalen vzrok odsotnosti, so v porastu psihične motnje, ki pogosto vodijo v dolgotrajne izostanke. Največji skok pa je bil zabeležen pri boleznih dihal, kamor spadajo covid-19, gripa in klasični prehladi.
Vzroki za porast številk
Strokovnjaki navajajo več razlogov za ta trend. Eden izmed tehničnih razlogov je uvedba obveznega elektronskega potrdila o nesposobnosti za delo, zaradi česar so podatki zdaj popolnejši, saj se bolniški listi avtomatsko pošiljajo zavarovalnicam. Leif Erik Sander, direktor klinike za infektologijo v berlinski bolnišnici Charité, opozarja tudi na tako imenovani učinek nadomeščanja. Ker se bolezni med pandemijo zaradi mask in izolacije niso širile, sedaj prihaja do večjih valov okužb.
Poleg tega se je spremenila miselnost zaposlenih. Ljudje so postali bolj previdni in raje ostanejo doma, da ne bi okužili sodelavcev, če ne morejo delati od doma. Covid-19 je postal stalnica med boleznimi dihal, ki sedaj povzroča približno enako število bolniških odsotnosti kot sezonska gripa. V letu 2024 so bolezni dihal predstavljale kar 20 odstotkov vseh dni bolniške odsotnosti.
Regionalne in poklicne razlike
Analiza razkriva tudi velike regionalne razlike znotraj Nemčije. Med zvezno deželo z največ in tisto z najmanj dnevi odsotnosti je razlika skoraj deset dni. V Baden-Württembergu so bili zaposleni v povprečju odsotni 18,5 dneva, medtem ko je v Posarju in Saški-Anhaltu ta številka dosegla okoli 28 dni. Psiholog Hendrik Berth z Univerzitetne klinike v Dresdnu to pripisuje delovnim pogojem.
Velike razlike so opazne tudi med poklici. Največ bolniških odsotnosti beležijo v čistilnih servisih, prometu, logistiki in proizvodnji. Čistilci so v povprečju na bolniški več kot mesec dni na leto, pogosto zaradi težav z mišično-skeletnim sistemom. Nasprotno pa so ljudje na vodstvenih položajih, v IT sektorju in naravoslovnih vedah znatno redkeje odsotni. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da lahko bolezni vplivajo druga na drugo: okužbe dihal lahko na primer poslabšajo psihično stanje ali celo povzročijo težave s srcem.
