Predsedniške in parlamentarne volitve v Turčiji, na katere je bilo vabljenih več kot 61 milijonov volilnih upravičencev, so mnogi označevali kot boj med avtoritarno državo, ki jo pooseblja dolgoletni voditelj Recep Tayyip Erdogan, in demokracijo, za katero se zavzema glavni opozicijski predsedniški kandidat Kemal Kilicdaroglu. Delni rezultati so še preveč nezanesljivi, da bi lahko razglasili zmagovalca. Po približno 73 odstotkih preštetih glasov naj bi bil po poročanju državne tiskovne agencije Anadolu vodil Erdogan z 51 osvojenimi odstotki, kar bi mu zadostovalo za zmago, a neodvisna agencija ANKA je poročala, da ni osvojil potrebnih 50 odstotkov in da bo potreben drugi krog. Uradni razultati bodo znani šele čez nekaj dni.
Negotovo je, kako na Erdogana gledajo ljudje po potresu
Volitev so se množično udeležili tudi na jugu države, ki ga je močno prizadel potres. Ljudje, ki so se po potresu iz svojih uničenih domov preselili v druge dele države, so se vračali v mesta s stalnim prebivališčem, da bi oddali glasove. Ob velikih urbanih središčih na zahodu države je bila podpora za aktualnega predsednika Erdogana najmanj gotova prav v potresni regiji.
V industrijsko močnem in ekonomsko bogatem mestu Gaziantep na jugu Turčije so tako kot v drugih delih države volivci včeraj množično odšli na volišča, kjer so izbirali poslance naslednjega sklica parlamenta in novega predsednika države. Za 24-letnega Mikaila Idžana, ki je, ko sem ga ustavil, zapuščal srednjo šolo Abdulaha Kepkeka, kjer je oddal svoj glas, je lahko zmagovalec volitev le eden in edini – aktualni predsednik. Idžan je volil za Erdogana in njegovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP). Glas jim je namenil, ker sta v državi uspela postoriti pomembne spremembe: "Erdogan je neodvisen od drugih. Zoperstavlja se drugim državam. Veliko dobrega je storil za upokojence, pokončal je tudi terorizem PKK in organizacije Feto."
Glas za Erdogana – glas za napredek
Na volišče v Gaziantepu, ki ga je februarski potres prizadel precej manj kot okoliške kraje, sta že prihajala zakonca Demirdžan. Podobno kot pred njima pripadnik mlajše generacije v konservativno usmerjenem mestu z dolgoletno prevlado AKP je bila njuna izbira jasna. Spremenila se ni že več volitev – AKP in Reçep Tayyip Erdogan, kakopak. "Bori se za našo državo, za našo zastavo, za našo religijo in za enotnost države," je dejal 75-letni Mehmet Sajid Demirdžan. Dvomov glede izbire Erdogana pri zakoncih Demirdžan nikoli ni bilo. Ker Erdogan misli na državo in ne na lastno korist, je v primerjavi z opozicijo, ki da misli zgolj na svoje ugodnosti, edina izbira zanju.
"Nadaljeval bo z napredkom države in ne bo se uklonil pritiskom drugih. Turčija pod njim bo rasla še naprej," je bil prepričan gospod Mehmet. Medtem ko je bil pripadnik mlajše generacije Idžan prepričan, da bi v primeru volilne zmage opozicije lahko prišlo do nasilja v državi, sta pripadnika starejše generacije menila drugače. "Tudi oni (opozicija, op. p.) so naši bratje. Mislim, da se nam ne bo zgodilo nič hudega, če zmagajo. Če bodo tudi oni služili državi, nimamo nič proti njim," sta zakonca mirila v en glas.
Prepričan v zmago v prvem krogu
Hüsejin Jokin je svoj glas na bližnji šoli Ajkol že oddal in se je sončil v mirnem nedeljskem opoldnevu na šolskem dvorišču. 61-letni upokojenec je v preteklih letih glasoval za druge leve stranke, toda tokrat se je odločil, da mora njegov glas pripasti Kemalu Kilicdarogluju in njegovi Republikanski ljudski stranki (CHP). "Potrebujemo spremembe in te lahko zagotovi samo Kilicardoglu," je svojo spremenjeno volilno obnašanje obrazložil gospod Jokin. Za CHP je glasoval predvsem zaradi slabih gospodarskih razmer v državi, ki so ga z njegovo borno pokojnino pripeljale v hude škripce. Iz žepa je jezno povlekel lirskega dvestotaka, mi ga pomolil pod nos in zarohnel: "Ko so pred leti začeli tiskati ta bankovec, je bil vreden 133 evrov. Zdaj jih je vreden le še devet. Če ne bi imel otrok v Švici, od koder mi vsak mesec pošiljajo denar, ne vem, kako bi preživel."
Pri Kilicdarogluju ceni njegovo poštenost, ki je Erdogan ne premore. "AKP za državo ni skrbela z ljubeznijo. Svojim ljudem so zagotavljali službe, ne pa tistim, ki imajo več znanja." Gospod Jokin se strinja, da je Erdogan na začetku svojega vladanja imel reformne ideje, a so se z leti te spremenile v diktaturo. "Nikakršne možnost ni, da ne bi zmagali. Vsaj 55 odstotkov bomo dobili," je bil prešerne volje gospod Jokin in je napovedoval, da bo ponoči proslavljal, ker drugi krog volitev za predsednika ne bo več potreben.
Sum na rusko vmešavanje
Kemal Kilicdaroglu je Rusijo obtožil vmešavanja v kampanjo ter širjenja ponarejenih vsebin in zarot. "Roke stran od Turčije," je v četrtek zvečer na twitterju zapisal Kilicdaroglu in Rusijo obtožil, da stoji za "montažami, zarotami, ponaredki in posnetki, ki so bili razkriti v državi". Kilicdaroglu je v začetku tedna zatrdil, da Rusija stoji za spletno kampanjo blatenja proti njemu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je takšne navedbe odločno zavrnil. "Uradno izjavljamo: o kakršnem koli vmešavanju ne more biti govora," je dejal. "Če je nekdo gospodu Kilicdarogluju posredoval takšne informacije, je lažnivec," je pribil Peskov.
Sirci podpirajo AKP
Poleg turških meščanov Gaziantepa je rezultate volitev nestrpno, a tudi s strahom pričakovala še druga skupina tukajšnjih meščanov – sirski begunci. Ti so bili prav v Gaziantepu ob začetku vojne sprejeti s širokimi rokami. Dobili so zatočišče in številne soseske spremenili v majhne Alepe, Idlibe ali Hame. Veliko jih je namreč ostalo tukaj in se ni preselilo v Carigrad, kjer jih je okoli dva milijona. V dvomilijonskem mestu predstavljajo velik delež prebivalstva, okoli 600 tisoč jih je. Tako kot drugod v Turčiji pa se je odnos gostoljubja v zadnjih letih do Sircev kar močno precej spremenil.
"Odnos do njih se je spremenil v letih 2015 in 2016. Ne samo zaradi spodletelega državnega udara, temveč zaradi vse slabšega gospodarskega stanja, katerega propad naj bi bili povzročili," mi je pojasnil Mustafa Karal Ali, ki poleg opravljanja svojega fotografskega poklica v Gaziantepu vodi še nevladno organizacijo za pomoč sirskim otrokom. Življenje za sirske begunce postaja težje. Domačini jim očitajo, da tudi zaradi njih sami zaslužijo manj denarja, saj pristajajo na vsakršna dela za majhno plačilo, to pa posledično zmanjšuje tudi njihove plače. Zdaj morajo sirski begunci denimo vedno dalj časa čakati na delovna dovoljenja, stabilnih programov za integracijo ni, začasne zaščite pa Sircem, ki še prihajajo, država ne izreka več, je razložil Karal Ali.
Mustafa Karal Ali zdaj s svojo družino že pet let prebiva v Gaziantepu, kamor je pribežal iz zadnje sirske uporniške province Idlib. Med vojno je po celotni Siriji fotografiral za tuje medije, nazadnje pa je bil prisiljen v beg, ker so mu po že tretji prestali ugrabitvi islamisti grozili s smrtjo. Zaradi napovedi CHP, da bo sirske državljane poslala nazaj v Sirijo, in napovedi AKP, da jih bodo nazaj v Sirijo poslali zgolj prostovoljno, zdaj sirski begunci podpirajo Erdogana in AKP. "To počnejo kljub temu, da Erdogan zdaj želi normalizacijo odnosov s Sirijo, pred leti pa je zatrjeval, da se s sirskim predsednikom Bašarjem al z Asadom sploh ne namerava rokovati. Prepričan sem sicer, da opozicija svojih napovedi po volitvah ne bo uresničila. Vendarle gre za veliko odločitev in tudi Evropska unija na to ne bo mogla kar tako lahko pristati," je še dejal Karal Ali. Kakšnih razlik med politiko AKP in CHP do Sircev sam sicer ne vidi. "Ljudje so samo tiho in opazujejo, kaj jih čaka naprej."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
