
Glasovi vmesnih volitev v Združenih državah Amerike (ZDA) se ponekod še štejejo, a je predsednik Joe Biden včeraj volitve označil za zmago demokracije. Izrazil je tudi pripravljenost sodelovati z republikanci, ki bodo, kot kaže, prevzeli večino v predstavniškem domu zveznega kongresa, možno, da tudi senat. Tekma za senat namreč še zmeraj ni odločena. Kaj lahko se zgodi, kot se je na predsedniških volitvah 2020, da bo o večini odločal šele drugi krog volitev v Georgii, kjer se bosta predvidoma 6. decembra pomerila demokrat Raphael Warnock in republikanec Herchel Walker. Sicer pa do sinoči tudi še niso bili znani izidi iz Arizone in Nevade, kjer napovedujejo, da bodo glasove do konca prešteli šele v soboto. Sinoči je veljalo, da imajo republikanci v stočlanskem senatu zagotovljenih 49 mest, demokrati pa 48. V predstavniškem domu pa je bilo razmerje 209 sedežev za republikance in 192 za demokrate. Za večino je potrebnih 218 mest.
Kot poročajo ameriški mediji, se demokrati predvsem veselijo, da republikanci niso zmagali z ogromno večino, kot so napovedovale raziskave, in da tako želenega rdečega vala oziroma cunamija zanje ni bilo. Rdeča je barva republikancev, modra predstavlja demokrate. Med tem so se republikanci, namesto da bi vseeno slavili relativno dober rezultat, že zapletli v notranje boje. Na eni strani je nekdanji predsednik Donald Trump s svojimi privrženci, na drugi pa preostali predstavniki stranke, ki Trumpa pozivajo, naj ne kandidira na volitvah leta 2024, saj bi lahko s tem spodbudil demokrate in neodvisne volivce k večji volilni udeležbi, ki verjetno ne bi bila v prid njihovi stranki. So pa republikanci vendar napovedali, da bodo ob prevzemu predstavniškega doma sprožili preiskave proti Bidnovi vladi in tudi njegovi družini. Biden se je na to odzval z besedami, da bodo Američani te preiskave videli in jih vzeli "skoraj kot komedijo". Priznal je, da so volivci deloma izkazali razočaranje nad demokrati, kar razume, a bo vztrajal pri svoji politiki, je dejal.
Prva guvernerka lezbijka je tudi Slovenka
Demokratko Tino Kotek (na posnetku) so v torek izvolili za guvernerko ameriške zvezne države Oregon. 56-letnica se je rodila v Yorku v Pensilvaniji očetu češkega rodu Jerryju Albertu Koteku in materi Florence, rojeni Matich, katere starša sta bila Slovenca. Tako so v ZDA po Franku Lauschu in Georgeu Voinovichu v Ohiu dobili doslej že tretjega guvernerja slovenskega rodu. Ampak bolj kot njeno slovensko poreklo v ZDA odmeva dejstvo, da bo postala prva guvernerka kakšne ameriške zvezne države, ki je odkrita pripadnica LGBT-skupnosti. Poročena je namreč z Aimee Kotek Wilson, s katero od leta 2005 živita v Portlandu. Pred izvolitvijo v državni kongres leta 2006 je bila aktivistka za pomoč otrokom in revnim, kot vodja kongresa, od leta 2012 do letos, pa se ponaša, da je v Oregonu zvišala minimalno plačo in uvedla plačan družinski dopust, kamor spada tudi porodniški dopust. Kampanja proti republikanki Christine Drazan je bila težka, a je Tina Kotek zmagala z 47 odstotki glasov proti 44 odstotkom z razliko le 30.000 glasov. Devet odstotkov glasov je zbrala neodvisna kandidatka Betsy Johnson.

Je pa volitve zaznamovala bizarna situacija, ko so volivci v Pensilvaniji v predstavniški dom te zvezne države izvolili kandidata, ki je 85-leten umrl pred mesecem dni. Pokojni demokrat Anthony DeLuca je v svojem okraju celo prejel 85 odstotkov glasov. Njegovo ime je, kljub temu da je preminil, ostalo na glasovnicah, saj ga niso več mogli izbrisati. Zdaj bodo v pensilvanijskem okrožju morali volitve ponoviti.
Torkove ameriške kongresne volitve so včeraj komentirali tudi na okrogli mizi, ki so jo organizirali Slovensko politološko društvo, študentsko društvo Polituss in veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. O tem, kaj se je zgodilo in kaj sledi, sta spregovorila David Mark, odgovorni urednik ameriškega portala Politix, in Jernej Štromajer, politik in poznavalec ameriške politike.
Američan Mark je uvodoma dejal, da je pri ameriški politiki zanimivo, da lahko ves dan predvidevaš, kaj se bo zgodilo, pa na koncu še zmeraj ne veš, kaj bo. "Rekel bi, da so bile volitve uspešne za demokrate in predsednika Bidna. Po navadi so vmesne volitve porazne za predsednikovo stranko, tako je bilo vse od državljanske vojne leta 1865 naprej. Le trikrat je vladajoča stranka osvojila večino. Izidi volitev bodo zelo pomembni za predsedniške volitve, ki bodo čez dve leti," je dejal. Spregovoril je tudi o vplivu volitev na tuje države, še posebej na vzhodno Evropo spričo vojne v Ukrajini, kjer se republikanci zavzemajo za drugačen pristop.
Štromajer je povedal, da so, kot je že znano, demokrati v kampanji najbolj stavili na problematiko pravice do splava, ki jo je letos vrhovno sodišče prepustilo v odločanje zveznim državam. Pokomentiral je tudi rezultate posameznih kandidatov in navedel razloge zanje. Glede splošnih izidov in o razlogih zanje je dejal, da ljudje ne marajo zanikovalcev volilnih izidov, kar so na predsedniških volitvah pred dvema letoma počeli republikanci pod vodstvom poraženega Donalda Trumpa. "Še zmeraj pa ne vemo, kako so se volitve končale za republikance. Za demokrate vemo, da so jo dobro odnesli. Kot kaže, bodo republikanci imeli minimalno večino v predstavniškem domu," je med drugim dejal.