Skrajno desni svobodnjaki so na parlamentarnih volitvah v Avstriji dosegli zgodovinsko zmago. Če ne bodo v vladi, se bodo njihovi volivci počutili razočarane in prevarane, kar bi lahko vodilo v še večji uspeh skrajne desnice, je za STA ocenil komentator Večera Boris Jaušovec. Pričakuje sicer, da bodo v novi vladi ljudska stranka in socialdemokrati.
Kot je poudaril poznavalec avstrijske politike Jaušovec, gre za prvo zmago svobodnjakov (FPÖ) na parlamentarnih volitvah, in to z najvišjim odstotkom glasov zanje.
"To je bil pravi modri cunami v Avstriji, ki pa se pravzaprav ne razlikuje kaj dosti od tega, kar se dogaja v drugih evropskih državah, kjer desnica vse bolj dobiva privržence in volivce," je ocenil Jaušovec. Kot primer je navedel dežele na vzhodu Nemčije, Francijo in Italijo, kjer postfašistični Bratje Italije po njegovih besedah dokazujejo, da so sposobni za politični parket.
To bi se po mnenju Jaušovca morda lahko zgodilo tudi svobodnjakom, če ne bi bil na njihovem čelu ideolog stranke Herbert Kickl, ki slovi po tem, da ni preveč karizmatičen, zna pa govoriti zelo ostro.
Na avstrijskem političnem parketu svobodnjake dojemajo kot ekstremistično, desničarsko, celo rasistično stranko, zato je predsednik države Alexander van der Bellen že vnaprej obljubil, da Kicklu ne bo podelil kanclerskega mandata, čeprav bo zmagal. "Zdaj se je to zgodilo. Verjetno bo Van der Bellen vztrajal pri tem in bosta vlado sestavili drugo- in tretjeuvrščena stranka, se pravi ljudska stranka (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ)," meni Jaušovec. Po njegovi oceni je možna tudi tristrankarska koalicija, česar Avstrija še nikoli ni imela, v njej pa bi bili poleg ÖVP in SPÖ še Zeleni ali liberalni Neos."
"Kakorkoli obrnemo, pa je svobodnjaška stranka zmagala na demokratičnih in poštenih volitvah in če ne bo prišla na oblast, se bodo volivci, ki so dali zanjo glas, gotovo počutili razočarane in prevarane," je dejal Jaušovec. V demokracijah pač stranke znotraj ustavnega loka smejo kandidirati na splošnih volitvah, dati svoje kandidate, smejo tudi zmagati in smejo nekako participirati pri oblasti. "Če tega zdaj Avstrija ne bo upoštevala, se bojim, da bo zamera še večja in bo naslednji triumf skrajnih desničarjev morda še večji," je ocenil.
Spomnil je tudi, da je EU leta 2000 zaradi vstopa svobodnjakov v vlado proti Avstriji uvedla sankcije. "Tokrat pa ne vem, da bi kdo v Bruslju razmišljal o tem, da je treba preveriti svobodnjake, če pridejo na oblast." To po njegovem govori o tem, kako zelo se je po 25 letih v evropski družbi spremenilo dojemanje demokracije, volitev, parlamentarizma, tega, kar je prav in kaj ne. "Tako se vračamo nazaj v smislu tega, da vse pomembnejša postaja nacionalna suverenost, rodovniki ljudi in tradicionalne vrednote," je dejal.
Razlog za uspeh svobodnjakov Jaušovec vidi v tem, da smo v Evropski uniji drseli ali padali iz ene krize v drugo, od finančne, migrantske do pandemije covida-19. Avstrijci imajo trenutno velike težave z vse višjimi življenjskimi stroški, svobodnjaki pa so obljubili izboljšanje socialnega položaja, je še dejal.
FPÖ ponuja tudi preproste odgovore za težave s priseljevanjem in begunci, kot je remigracija. Glede vojne v Ukrajini pa se proruska stranka zavzema za začetek mirovnih pogajanj, ljudje pa so miru naklonjeni, je dejal Jaušovec. Zanimivo se mu zdi, da je Kickl zdaj prvi zagovornik avstrijske nevtralnosti, medtem ko so svobodnjaki prej želeli, da bi se Avstrija pridružila Natu, kar je svobodnjakom spet koristilo.
