Več o vojni kot o evropski prihodnosti

V dublinskem gradu, zgodovinskem kraju tudi zato, ker so tukaj leta 2004 svečano sprejeli največ novih članic v Evropsko unijo (EU), med desetimi tudi Slovenijo, se je včeraj začela sklepna konferenca o prihodnosti Evrope. Okoli dvesto udeležencev zadnjega panela, ki se ukvarja z močnejšim gospodarstvom, družbeno pravičnostjo, izobraževanjem in delovnimi mesti, pa mladino, kulturo in športom ter z digitalno preobrazbo, bo do nedelje popoldan pililo svoja stališča, zamisli in predloge za boljšo, bolj demokratično, socialno pravično in razvojno ter gospodarsko močno EU. V treh preostalih panelih so razprave že končali minule tedne. Tam so se ukvarjali z evropskimi demokratičnimi vrednotami, vladavino prava in varnostjo, še en panel je bil o boju zoper podnebne spremembe, varovanju okolja in zdravja ter še tretji o EU in migracijah.

Senca z vzhoda

Vsaj začetek konference, ki jo pelje Evropska komisija, pri zaključku v Dublinu pa je gostitelj irski Inštitut za mednarodne in evropske zadeve (IIEA), včeraj ni mogel mimo dramatičnih in tragičnih dogodkov na vzhodu, v Ukrajini. Na uvodnem plenarnem zasedanju so vsi govorci izrazili šokiranost in solidarnost z Ukrajino. Zato so uradno družinsko fotografijo na predlog enega od njih posneli z zastavami te države v rokah in zaskrbljenostjo ter strahom v očeh, ker to ne bi smela biti prihodnost stare celine, kot si jo sami zamišljajo.

Udeleženci konference o prihodnosti Evrope so iz vseh članic EU izbrani naključno, čeprav je videti, da med njimi prevladujejo mlajši ljudje. Govoril sem z dvema mlajšima udeležencema iz Hrvaške. Martina Zvonar iz Pisarovine in Fran Radačić iz Zagreba sta mi pojasnila: "Izbirali so naključno, morda s pomočjo agencij, ki merijo javno mnenje. Sodelovala sva namreč v nekih potrošniških anketah in nisva zavrnila povabila, da bi sodelovala še kdaj."

Bila sta že na enem od predhodnih panelov novembra v Strasbourgu, nato mesec kasneje na naslednjem na daljavo, on-line, in zdaj na zaključku spet fizično v Dublinu. Povedala sta, da se udeleženci znotraj panela, v vsakem je 200 evropskih državljanov, menjujejo na različnih tematskih sklopih oziroma v podskupinah: "Midva sva bila najprej v podskupini, ki je obravnavala delo, gospodarstvo in socialo, na koncu pa sva sodelovala v podskupini za digitalno preobrazbo."

Evropska športna reprezentanca?

Radačić pove, da so tako pripravili predloge, da bi mladi v EU po zaključku izobraževanja prej našli zaposlitev: "Tu je pomembno, da delodajalci mladim omogočijo stažiranje in prakso. In jih tudi plačajo. Zato bi jim lahko odpisali neke dajatve. Delodajalci v Evropi raje iščejo izkušene delavce, to pa mladi še ne morejo biti." "V podskupini za digitalno izobraževanje pa smo predlagali, da bi mlajši, denimo, v knjižnicah starejše učili digitalne pismenosti," doda Martina Zvonar. No, nekaj predlogov je precej neobičajnih. Denimo, pri podskupini za kulturo in šport izstopa zamisel, da bi na kakšnih športnih tekmovanjih lahko nastopila evropska reprezentanca. Med starejše udeležence bi lahko šteli naslednjega sogovornika Jana Dycho iz Vroclava na zahodu Poljske. Noče dosti govoriti, kakšne zamisli so prevevale delo njegove podskupine, pač pa mi je hitel razlagati, kakšna bolna politika je izza ruskega napada na Ukrajino: "Primerjam jo lahko samo s psom, ki se hlastno nažre hrane, nato jo izbruha in jo spet skuša požreti. To smo iz Rusije doživljali že v zgodovini. Tako pohlepno politiko so vodili že carji Romanovih, nato komunisti s Stalinom na čelu, sedaj to ponavlja ta Vladimir Putin."

Zatrjuje, da Poljska lahko sprejme celo milijon beguncev iz Ukrajine, kar je seveda za moja ušesa novo. Doslej se je poljska vlada krčevito branila vsakršnih migrantov. "Že čutimo pritisk na naše vzhodne meje," doda. Vprašam ga, če morda v Poljsko najprej silijo Poljaki, kolikor jih je še ostalo na zahodu Ukrajine. "Ne, ne, to so Ukrajinci, po večini z bolj vzhodnih območij države. Na zahodu Ukrajine živi Poljakov le še peščica," pojasni Dycha.

Državljani in politiki

Udeležence zaključne konference sta nagovorila irski premier Michael Martin po video zvezi in podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica, komisarka za demokracijo in demografijo. Martin je ugotovil, da je svet soodvisen in zato "moramo govoriti o evropski prihodnosti". Šuica je bila v živo daljša. Konferenco je pohvalila, češ da je izraz velike demokratičnosti EU, saj "državljane postavlja na isto raven kot politične voditelje". Rusko vojno z Ukrajino je pripisala pomanjkanju demokratičnosti: "Zato moramo v EU govoriti, kako obvarovati in ohraniti evropske vrednote, hkrati pa izboljšati demografijo stare celine. Sicer nas bo v EU leta 2070 živelo le še štiri odstotke vsega svetovnega prebivalstva." Udeležence je pozdravila tudi županja Dublina Alison Gilliland. Pritrdila je, da je treba prisluhniti državljanom, če hočemo nadaljevati "demokratični in progresivni nastop", kar je nekaj čisto drugega od tega, "čemur smo priča v Ukrajini, ki bi članica EU lahko postala že leta 2024".

Nedeljske predloge, ki morajo od panelistov biti izglasovani s 70-odstotno večino, bo v naslednjih mesecih sprejel Evropski parlament na štirih zasedanjih, pri čemer naj bi bilo zadnje na dan Evrope 9. maja posebej slovesno.