Turški volivci se bodo v nedeljo odpravili na drugi krog predsedniških volitev, v katerega se iz boljšega izhodiščnega položaja zmagovalca prvega kroga podaja aktualni predsednik Recep Tayyip Erdogan. Vodja združene opozicije in Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemal Kilicdaroglu v drugi krog vstopa s kar velikim zaostankom. V opozicijskih vrstah so ga v volilni noči že videli kot zmagovalca, a se je nato jeziček premaknil na stran Erdogana, ki si želi v svoji predsedniški palači tisočih soban v Ankari preživeti nadaljnjih pet let.
Pred drugim krogom volitev se je vse vrtelo okoli migrantov in Kurdov
Razočaranje in upanje
"Erdogan ni spremenil svoje volilne kampanje. Jo je pa močno spremenil Kilicdaroglu. Njegova sporočila ljubezni, enotnosti in miru, s katerimi je zaznamoval kampanjo pred prvim krogom, so se pred drugim spremenila v nacionalizem," ugotavlja Asena Günal, vodja turške nevladne organizacije Anadolu Kültür, katere ustanovitelj Osman Kavala je že leta zaprt zaradi domnevnih poskusov strmoglavljenja oblasti. Evropsko sodišče za človekove pravice je od Turčije zahtevalo njegovo takojšnjo izpustitev, pa ni nič zaleglo.
Günalova navaja zagovarjanje izgona sirskih beguncev kot eno od zaostrenih politik Kilicdarogluja, s katero zdaj poskuša pridobiti nacionalistične volivce in nad katero so razočarani v levih, mirovniških in civilnodružbenih krogih. Minuli teden je z voditeljem nacionalistične Stranke zmage sklenil dogovor o podpori njegovi predsedniški kandidaturi. V zameno pa je moral v sedem točk obsegajočem dogovoru z njenim voditeljem Ümitom Özdagom privoliti v politiko izgona vseh sirskih beguncev in prosilcev za azil v letu dni. Tako je še zaostril svoja stališča iz prvega kroga volitev, ko so mnogi ocenjevali, da ne misli resno in samo poskuša pridobivati glasove. Nacionalisti, med njimi tudi Özdag, trdijo, da je v državi 13 milijonov beguncev in migrantov, uradne statistike ZN pa govorijo o štirih milijonih sirskih beguncev, čeprav jih je verjetno veliko več, prav tako drugih migrantov.
"Kilicdaroglujev premik je močan. Bori se za glasove dveh majhnih nacionalističnih strank. Toda tu se sprašujemo, ali mu bo tako uspelo obdržati glasove Kurdov," pravi Asena Günal in opozarja, da so nacionalistične stranke praviloma protikurdsko usmerjene. Ali so ocene Kilicdaroglujevega tabora pravilne, Günalova noče ugibati. Priznava pa, da so v levem in civilnodružbenem taboru nad Kilicdaroglujem razočarani in da so zaradi njegovih ostrih nacionalističnih politik izgubili zaupanje vanj.
Zaupanje se je začelo krhati že v volilni noči, ko so iz tabora CHP dobivali nepravilne podatke o volilnih izidih. Njihov sistem vzporednega beleženja glasov ni deloval, ocenjuje Günalova, ki pa si še vedno želi, da bi Kilicdaroglu v volilni tekmi proti Erdoganu, ki se poskuša prikazovati kot politik kontinuitete, zmagal. "S Kilicdaroglujem se lahko kregamo in borimo tudi za sirske begunce. Z njim lahko upamo, da bo sodstvo postalo neodvisno in bodo nezakonito priprti zaporniki izpuščeni," tudi s skrbjo za usodo Kavale razmišlja Günalova.
Razdeljen nacionalistični tabor
Kilicdaroglu si je z dogovorom z Özdagom gotovo zagotovil del nacionalističnih glasov. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj za zmago. Veliko je odvisno od tega, ali mu bo uspelo obdržati volilne glasove iz prvega kroga, in od volilne udeležbe. Kilicdaroglu je videti prešerne volje. "Dobri dnevi so pred nami," je ocenjeval v začetku tedna. Toda precejšen delež nacionalističnih glasov bo verjetno romal tudi k Erdoganu, saj ga je pred dnevi podprl v prvem krogu volitev tretjeuvrščeni kandidat Sinan Ogan, ki je dobil dobrih pet odstotkov glasov.
Nacionalistični tabor je tako razdeljen in to se bo po oceni dr. Berka Esna, političnega analitika z univerze Sabanci, pokazalo tudi pri porazdelitvi glasov na volilno nedeljo. "Nacionalistični glasovi se bodo verjetno porazdelili med tri tabore: dveh od petih odstotkov ljudi, ki so oddali glas za Sinana Ogana, ne bo na volišča, ker jih ne prepriča noben kandidat. Glasovi preostalih treh odstotkov volivcev pa se bodo enakomerno porazdelili med oba kandidata."
Majhne možnosti Kilicdarogluja
Analitik Berk Esen je skeptičen glede možnosti Kilicdaroglujeve zmage v drugem krogu. Po njegovi oceni je vodil negativno kampanjo samo zato, da bi povečal volilno udeležbo in se izognil krepkemu porazu. Erdogan se medtem v drugi krog odpravlja precej neobremenjen. "Volivce je prepričeval, naj v času krize ne izvolijo deljene oblasti. To sporočilo bi utegnilo prepričati mnoge. Mislim, da se delež njegovih glasov ne bo močno povečal, zagotovo pa je v prednosti. Mnogi razočarani volivci verjetno sploh ne bodo šli na volišča. Nekateri nacionalistični volivci in podporniki prokurdske stranke HDP bodo ostali doma, ker so parlamentarne volitve mimo, nobeden od preostalih kandidatov pa v bistvu ni njihov kandidat." V prvem krogu je bila volilna udeležba 88,5-odstotna.
Tudi Esen ocenjuje, da je Kilicdaroglujev tabor v drugem krogu volilne kampanje snel rokavice. "Drugi krog kampanje je bil bistveno drugačen od prvega. V prvem sta Erdogan in njegovo vladajoče zavezništvo uporabljala retoriko delitev in demonizirala Kilicdarogluja. Predstavljala sta ga kot voditelja, ki v nasprotju z nacionalnimi interesi sodeluje s PKK (Kurdsko delavsko stranko). Te laži so širili tudi nacionalni mediji. To je očitno prineslo velik uspeh, saj je Erdogan Kilicdarogluja premagal z naskokom petih odstotnih točk."
Po Esnovi oceni opozicija zdaj ostro vrača udarec in uporablja podobne negativne prijeme. "Erdoganovo kampanjo obtožujejo, da temelji na lažeh, kar verjetno drži. Prikazujejo ga kot voditelja, ki se je pogajal s Kurdi in PKK ter poskušal njenega voditelja Abdulaha Ocalana spraviti iz zapora. Strategija opozicije se je popolnoma spremenila," pravi Esen. Günalova je hkrati opazila, da je Kilicdaroglu spremenil tudi formo nastopanj: "Iz dedku podobnega toplo nasmihajočega se politika se je spremenil v trdega turškega moža. Vendar mu ta podoba ne pristaja. Vprašanje je, ali lahko volivce prepriča s to spremembo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
