Kot ugotavlja Ifo, je v trgovini na skrajšanem delovnem času 55 odstotkov zaposlenih, v predelovalni industriji 53 odstotkov, v storitvenem sektorju 48 odstotkov, v gradbeništvu pa 37 odstotkov.
"Za mnoga podjetja je možnost zaposlovanja za skrajšan delovni čas možnost za ublažitev kratkoročnega izpada prihodkov in zadržanja delovne sile," je objavo raziskave pospremil Klaus Wohlrabe iz Ifa.
Shema skrajšanega delovnega časa, ki delodajalcem nudi državno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa zaposlenih, sicer velja za ključno orodje Nemčije za zaščito trga dela.
Nemci so jo prvič preizkusili med finančno in gospodarsko krizo pred dobrim desetletjem. Na voljo je vsem podjetjem, ki se prijavijo pri zvezni agenciji za delo.
Donedavna so se lahko v shemo vključila podjetja, ki so poročala, da je ogroženih vsaj 33 odstotkov njihovih zaposlenih, ob epidemiji koronavirusa pa so nemške oblasti ta prag znižale na 10 odstotkov.
Podjetje, ki želi koristiti ta institut, mora sicer najprej poskrbeti, da delavci izrabijo višek ur. Za to je po podatkih Ifa poskrbelo že 69 odstotkov podjetij.
Ne glede na možnost uporabe sheme pa tudi nekatera nemška podjetja napovedujejo, da bodo ali odpuščala ali ne bodo podaljševala pogodb o zaposlitvi. Takšnih podjetij je 18 odstotkov, največ pa v predelovalni industriji in storitvenem sektorju.
Ifo je postregel tudi z nekaterimi drugimi podatki, med drugim, da bo 46 odstotkov podjetij v Nemčiji prestavilo investicije.
Po njihovih podatkih ob epidemiji kar 84 odstotkov podjetij poroča o upadu prodaje. Štirje odstotki beležijo rast prihodkov, 12 odstotkov pa jih ne zaznava razlike.
