Predsednik Umaro Sissoco Embalo
Iz Gvineje Bissau na zahodu Afrike poročajo o poskusu državnega udara. Iz okolice predsedniške palače so tuje tiskovne agencije poročale o streljanju. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, Ecowas pa je obsodil poskus državnega udara. Predsednik Umaro Sissoco Embalo je kasneje v nagovoru narodu sporočil, da so razmere pod nadzorom.
Po navedbah opazovalcev so na predsedniško palačo v prestolnici Bissau streljali, ko naj bi bila predsednik države Embalo in premier Nuno Gomes Nabiam na poti na sejo vlade. Sedež vlade so obkrožili do zob oboroženi moški. Zaenkrat ni jasno, kdo je prvi začel streljati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik komisije Afriške unije, bivši čadski premier Moussa Faki Mahamat, je v odzivu izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poskusa državnega udara. Pred tem je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) obsodila poskus državnega udara in sporočila, da je vojska odgovorna za to, kaj se bo zgodilo s predsednikom Embalo in člani vlade.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v prvem odzivu prav tako izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi dogajanja v Gvineji Bissau ter pozval k takojšnji prekinitvi spopadov in popolnemu spoštovanju demokratičnih institucij v državi. Zahteval je, da se vojaki vrnejo v vojašnice. Državni udari so po njegovih besedah "popolnoma nesprejemljivi".
Gvineja Bissau z okoli dvema milijonoma prebivalcev leži med Senegalom in Gvinejo. Država že leta velja za politično nestabilno. Od osamosvojitve izpod oblasti Portugalske leta 1974 so imeli doslej v državi devet državnih udarov ali poskusov državnega udara, na spletni strani poroča Deutsche Welle.
Od leta 2014 skušajo v Gvineji Bissau vzpostaviti spoštovanje ustavnega reda, vendar pogosto prihaja do zastojev zaradi menjave vlad, poskusov državnih udarov in nasilja. Država trpi za množično korupcijo in velja za središče trgovine s kokainom med Južno Ameriko in Evropo.
Od začetka leta 2020 je v Gvineji Bissau na oblasti nekdanji general, 49-letni Embalo. Njegov prevzem predsedniškega položaje je bil sporen vse od začetka in so ga spremljali nenehni protesti.
Zahod Afrike vse od leta 2020 pretresajo številni državni udari; vojska je avgusta 2020 izvedla državni udar v Maliju in nato ponovno maja 2021, podobno je bilo lani v Gvineji, januarja letos pa je vojska oblast prevzela tudi v Burkini Faso. Pojavila so se tudi že ugibanja, da bi lahko po tej poti kmalu sledil še Niger.
