V Črni gori več kot le volitve za predsednika

Na drugi krog predsedniških volitev v Črni gori je jutri povabljenih dobrih 540 tisoč volivcev. 19. marca sta med sedmimi kandidati najbolj prepričala aktualni predsednik Milo Đukanović iz Demokratske stranke socialistov s 35 odstotki in kandidat lani ustanovljenega Gibanja Evropa zdaj Jakov Milatović s 29 odstotki. Volitve bodo preizkus za stranke pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 11. junija. Vendar opazovalci ocenjujejo, da gre še za veliko več. Torej, ali bo srbskemu svetu, ki ga razglaša srbski predsednik Aleksandar Vučić, uspelo pokoriti Črno goro in jo vrniti v objem Beograda, jo morda celo popeljati iz zveze Nato in proč od pogajanj o članstvu v Evropski uniji (EU).

Vodja podgoriškega Centra za monitoring in raziskave (CEMI), politolog Zlatko Vujović, nam je povedal, da ankete kažejo na gladko zmago Milatovića: "Vendar so te ankete neverodostojne. Ne upoštevajo volivcev iz tujine. Ti bodo zavoljo praznikov v zahodni Evropi in ramazana prišli volit v večjem številu. Med njimi je mnogo Bošnjakov, zato menim, da bo za Đukanovića veliko več glasov, za Milatovića pa manj. Na volišča bo odšlo tudi več Đukanovićevih privržencev, ki so v prvem krogu ostali doma. Zato mislim, da bo razlika nižja od petih odstotnih točk, pri čemer še ne moremo reči, v čigavo korist."

Črno goro je leta 2017 v Nato kot premier pripeljal Đukanović, že prej tudi do statusa kandidatke za vstop v EU. Zdaj je predsednik, ki je Srbski pravoslavni cerkvi jasno odrekal njene, kot nekateri opozarjajo, imperialne ambicije. Bil je premier že štirikrat, prvič med letoma 1991 in 1998, ko se je leta 1996 vendarle distanciral od velikosrbske politike Slobodana Miloševića. Leta 2008 je Črna gora spet postala samostojna država. 61-letni Đukanović, ki mu nekateri poleg nepotizma in korupcije očitajo tudi sodelovanje v tihotapskih rabotah - a obsojen ni bil nikoli - se poteguje še za tretji, drugi zaporedni, petletni predsedniški mandat. Glavne položaje v državi zaseda že več kot 32 let.

Le malo več, 36 let, je star izzivalec Milatović. Nekdanji uslužbenec NLB v Podgorici je ekonomist, magistriral je na Oxfordu. V politiki je šele tri leta. Postal je priljubljen, ko je kot minister za gospodarstvo s finančnim ministrom Milojkom Spajićem povišal pokojnine in plače, minimalno z 250 na 450 evrov. Oba sta nato ustanovila gibanje, ki je ime prej dobilo zaradi napovedi o evropskih plačah v Črni gori kakor pa po politični zavezi. Milatović želi, da se država pridruži srbski pobudi Odprti Balkan in da bi lahko volili in kandidirali dvojni državljani. Kajti 70 tisoč prebivalcev Srbije je po rodu iz Črne gore. Milatovića so podprli drugi prosrbski kandidati iz prvega kroga, tudi četniški vojvoda Andrija Mandić, sicer vodja in poslanec vladnih Demokratov v manjšinski vladi Driftana Abazovića, v Srbiji pa poleg vseh Vučićevih medijev še vojni zločinec Vojislav Šešelj.