Gozdovi so v očeh mnogih katedrale narave in zatočišča upanja v boju zoper segrevanje podnebja. "Vse nas skrbi za gozdove," je med protestniki spregovoril gozdar, okoljevarstvenik in nekdanji politik ter direktor nekdanje vladne službe za podnebne spremembe Jernej Stritih. Spomnil je, da v Sloveniji gozdovi odstranijo 28 odstotkov emisij. "Za Slovenijo je velika priložnost in odgovornost, da kaj reče. Z uspešnim gozdarjenjem, utemeljenim na dolgoletnih izkušnjah in znanju, smo okrepili in razširili gozdne površine v Sloveniji," je opozoril, da pa je sedanje stanje v gozdovih, tudi zaradi posledic žledoloma leta 2014, hkrati opozorilo, da se lahko smer uspešnega razvoja tudi obrne.
Podnebne spremembe postaviti pred gospodarsko rast.
Kurjenje pritiska na politike
Prav to, da je treba vztrajati in pritiske protestov stopnjevati, je poudarjala bodoča študentka prava Jerneja Logaj. "Pritisk mora biti stalen, zato zgolj en protest nikakor ne more biti dovolj," je pokimala, da se je že nekajkrat udeležila protestov mladih vsak petek pred parlamentom. "Že to, da se je sprožilo širšo družbeno razpravo, je pomembno," je naštevala, da bi bilo treba tudi spremeniti načine proizvodnje, prepovedati plastiko za enkratno uporabo, zavrniti trgovinske sporazume, ki ne postavljajo varovanja okolja in preprečevanja podnebnih sprememb pred gospodarsko rastjo, in zapreti TEŠ 6. "Naša generacija je politično angažirana," je odkimala, da je ne preseneča, da so starejši bolj apatični. "Navajeni so, da sprejemajo sistem, kot je. Mladi smo tisti, ki vedno smo in moramo tudi tokrat zahtevati, da se sistem spremeni."
Milijoni in pogozdovanje
Sedem najbolj razvitih držav bo za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu namenilo 20 milijonov evrov. Kot sta povedala francoski predsednik Emmanuel Macron in njegov čilski kolega Sebastian Pinera bodo države podprle tudi srednjeročni načrt pogozdovanja. Macron je velikanske požare označil za mednarodno krizo in dogajanje v Amazoniji kot eno od prioritet uvrstil na dnevni red zasedanja G7, ki ga je gostil. Njegov brazilski kolega Jair Bolsonaro je najprej zavrnil tuje vmešavanje, predlog, da bi o težavah v Amazoniji razpravljali na vrhu brez sodelovanja držav iz regije, pa je označil za kolonialističen način razmišljanja. A je Macron danes ponovil, da se je treba odzvati, saj je letos je v Braziliji izbruhnilo že skoraj 80.000 požarov. Bolsonaro je sicer v boj proti ognju napotil brazilske oboroženie sile. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je dejal, da bo načrt pogozdovanja upošteval ohranitev amazonskega pragozda kot univerzalne dediščine, ki je absolutno ključna za ohranitev blaginje svetovne populacije.
Cilj: Spremenjen svet
Zbrane je nagovoril tudi politolog Andrej Kurnik, ki je požare opisal kot znak nadaljevanja izkoriščanja po logiki kolonialnih razmerij moči. "Dekolonialni boj je skupen in nujen tudi v Evropi," je poudaril pomen vzajemnega učenja od ljudstev v amazonskem tropskem pragozdu in staroselskih skupnosti po celem svetu. "Podpora tem ljudstvom je podpora ukrepom zoper podnebne spremembe," je poudaril dolgoletni aktivist, da mora razvoj pomeniti, da za svoje potrebe skrbimo na način, ki zagotavlja ohranitev ekosistemov.
Staroselske modrosti o naravi in denarju
"Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo, šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka, šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba, boste ugotovili, da se denarja ne da jesti," so besede ameriškega staroselskega ljudstva Cree, s katerim so svoje zahteve in opozorila podpisali tudi člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki so organizirali protest pred brazilsko ambasado v Ljubljani.
