Upanje za tiste, ki čakajo na presaditev srca: Prvi človek živi s prašičjim srcem

DR
11.01.2022 16:11

Američanu z zelo majhnimi možnostmi za preživetje so kot zadnjo možnost za ozdravitev vsadili srce
gensko modificiranega prašiča.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Operacija je trajala več kot sedem ur.

Reuters

Na smrt bolni Američan David Bennett se po poskusnem posegu, ki je bil zanj zadnje upanje, odlično počuti, so sporočili zdravniki iz Baltimora, kjer je kar sedem ur potekala operacija, pri kateri so človeško srce zamenjali s prašičjim. Za zdaj zdravniki sicer še ne vedo, kakšne so njegove dolgoročne možnosti za preživetje. "Ali umrem ali se odločim za presaditev," je dan pred operacijo pojasnil Bennett. "Zavedam se, da je to strel v temo, vendar je to moja zadnja možnost. Veselim se že, da bom, ko si opomorem, vstal iz postelje," je dejal prejšnji teden.

Zdravnikom v medicinskem centru univerze v Marylandu je dal ameriški zdravstveni regulator posebno dovoljenje za vsaditev srca gensko modificiranega prašiča na podlagi tega, da bi Bennett sicer zagotovo umrl, bolnik pa ni bil primeren za presaditev človeškega srca. Zadnjih šest tednov je bil prikovan na posteljo, pri življenju so ga ohranjale aparature, zdaj pa mu je dana vsaj možnost, da znova normalno zaživi. V ponedeljek je prvič zadihal sam, še vedno pa je priklopljen na napravo, ki pomaga novemu srcu, a 57-letnik se nekaj dni po operaciji počuti zelo dobro. Ali bo preživel, bo znano v prihodnjih tednih.

Za medicinsko ekipo, ki je izvedla presaditev, to pomeni vrhunec dolgoletnih raziskav in bi lahko zelo spremenilo življenja ljudi po vsem svetu. Glavni kirurg Bartley Griffit, ki je v preteklosti že 50-krat poskusno presadil prašičje srce v telo pavijana, je dejal, da bo operacija pomagala pri reševanju krize zaradi pomanjkanja organov, saj samo v ZDA, kjer so lani opravili 3800 presaditev človeškega srca, med čakanjem na ustrezen organ vsak dan umre 17 ljudi, več kot sto tisoč bolnikov pa je na čakalnem seznamu. Griffith je še poudaril, da so ravnali zelo previdno in skrbno spremljali Bennetta: "Tega nikoli prej nismo storili pri človeku in mislim, da smo mu dali boljšo možnost, kot bi bilo nadaljevanje njegove terapije. Ampak ne moremo napovedati, ali bo živel dan, teden, mesec, leto, tega ne vemo." Pacientov sin David Bennett jr. pa je za tiskovno agencijo Associated Press povedal, da družina v tem trenutku ne ve, kaj lahko pričakuje, in dodal: "Zavedamo se razsežnosti tega, kar so zdravniki do zdaj storili, in pomembnosti operacije."

Zdravniki ne vedo, kaj se bo zgodilo, upajo pa, da je to začetek nečesa velikega, morda celo prelomnica v medicini. Prašič, ki so ga tokrat uporabili za presaditev srca in ga je pridelalo podjetje Revivicor, ki med drugim razvija prašičje organe za presaditve v človeško telo, je bil gensko spremenjen. Izločili so namreč več genov, zaradi katerih bi lahko telo gospoda Bennetta zavrnilo organ, poroča tiskovna agencija AFP. Bistvena je bila odstranitev odvečnega sladkorja v celicah živalskega organa, zaradi česar je do zdaj pogosto prihajalo do hitrih zavrnitev organov.

Uporaba živalskih organov, tako imenovana ksenotransplantacija, v medicini ni novost, saj pri presaditvi pogosto uporabijo srčne zaklopke prašičev, oktobra 2021 pa so kirurgi v bolnišnici New York Health pod taktirko kirurga Roberta Montgomeryja človeku, ki je bil možgansko mrtev in brez možnosti za okrevanje, uspešno presadili prašičjo ledvico, ki je začela delovati.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.