Umrl britanski Nobelovec za fiziko Higgs

Higgs je s prelomnim teoretičnim delom pomagal razložiti, kako ima vesolje maso, s čimer je razrešil eno največjih ugank v fiziki in si v učbenikih prislužil mesto ob Albertu Einsteinu in Maxu Plancku.

Odkritje Higgsovega bozona predstavlja enega najbolj pomembnih dosežkov v znanosti 21. stoletja, katerega vpliv na raziskovalno dejavnost traja še danes.
Odkritje Higgsovega bozona predstavlja enega najbolj pomembnih dosežkov v znanosti 21. stoletja, katerega vpliv na raziskovalno dejavnost traja še danes.
EPA
Datum 9. april 2024 19:40
Čas branja 2 min

Britanski fizik Peter Higgs, ki je za teoretična spoznanja v zvezi z "božjim delcem", Higgsovim bozonom, ki velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja, leta 2013 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, je umrl v ponedeljek v 94. letu starosti, je danes sporočila Edinburška univerza.

S škotske univerze, na kateri je bil profesor skoraj pet desetletij, so sporočili, da je umrl mirno na svojem domu po kratki bolezni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Označili so ga za "velikega učitelja in mentorja, ki je navdihoval generacije mladih znanstvenikov". Dodali so, da njegova družina medije in javnost prosi, da spoštujejo njihovo zasebnost.

Higgs je s prelomnim teoretičnim delom pomagal razložiti, kako ima vesolje maso, s čimer je razrešil eno največjih ugank v fiziki in si v učbenikih prislužil mesto ob Albertu Einsteinu in Maxu Plancku.

Njegova teorija iz leta 1964 o izvoru osnovnega delca, ki je postal znan kot Higgsov bozon ali "božji delec", je njemu in belgijskemu fiziku Francoisu Englertu leta 2013 prinesla Nobelovo nagrado za fiziko. Oba sta namreč leta 1964 neodvisno drug od drugega predvidela obstoj tega delca.

Več desetletij kasneje so teorijo potrdili raziskovalci Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) s poskusi na velikem hadronskem trkalniku.

Odkritje Higgsovega bozona predstavlja enega najbolj pomembnih dosežkov v znanosti 21. stoletja, katerega vpliv na raziskovalno dejavnost traja še danes. Eksperimentalna potrditev obstoja tega osnovnega gradnika vesolja je bila sicer še zadnji manjkajoči element t.i. teorije standardnega modela, ki opisuje interakcije med osnovnimi delci ter nastanek njihove mase.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Katera vladna koalicija bi bila najboljša za državo?
Svoboda + SDS.
6%
134 glasov
Svoboda + NSi + SD + Demokrati + Levica + Resnica.
6%
133 glasov
Svoboda + NSi + SD + Demokrati.
14%
286 glasov
Svoboda + NSi + SD + Resnica.
1%
29 glasov
Svoboda + SD + Demokrati + Levica.
35%
740 glasov
SDS + NSi + Demokrati + Resnica.
7%
156 glasov
SDS + NSi + SD + Demokrati.
13%
284 glasov
Predsednica republike naj razpiše predčasne volitve.
12%
245 glasov
Ne vem, vseeno mi je ...
5%
103 glasov
Skupaj glasov: 2110
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.