Trgi v ZDA so šli skozi korekcijo, kar je povsem običajno pri delniških naložbah, predvsem zaradi negotovosti glede novih tarif in geopolitičnih tveganj. Vendar pa, kot pravimo, se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Na relaciji ZDA–Rusija–Ukrajina–Evropa potekajo pogajanja, ki nakazujejo možnost postopnega umirjanja napetosti.
Od 19. februarja so trgi pod pritiskom, pri čemer je približno devetodstotno korekcijo povzročila kombinacija negotovosti glede carin in geopolitičnih tveganj. Dodatno so na sentiment vplivali nekateri slabši makroekonomski podatki. Kljub temu pa ostaja temeljna slika gospodarstva trdna – prihodki podjetij v indeksu S&P 500 so se v zadnjem četrtletju preteklega leta povečali za 5,3 odstotka, rast dobička pa je dosegla 13,4 odstotka, kar kaže na stabilno poslovanje in prilagodljivost podjetij. Tudi napovedi podjetij ostajajo pozitivne.
Kljub izzivom vedno nove priložnosti
Ob tem se globalno krepijo pričakovanja o večji fiskalni potrošnji in rastočih deficitih (Nemčija, Kitajska), hkrati pa monetarna politika postaja vse bolj ugodna (Evropa, ZDA, Kitajska), saj se obrestne mere znižujejo. Stabilna rast dobičkov podjetij, sproščena globalna monetarna politika, okrepljena fiskalna podpora, nižje cene energentov in umirjanje inflacije so realnost kljub tarifnim vojnam in geopolitičnim napetostim. Kljub izzivom se še naprej odpirajo številne priložnosti na delniških trgih, čeprav lahko pričakujemo nadaljevanje povišane volatilnosti in občasno nižje tečaje. V takšnih razmerah je ključnega pomena ohraniti dolgoročno perspektivo. Pri dobro razpršenih portfeljih, tudi po različnih naložbenih razredih, ni smiselno panično in prenagljeno reagirati, saj lahko to privede do nepotrebnih stroškov in davčnih obveznosti.
Če pogled usmerimo na domači trg, vidimo, da so slovenske borzne družbe v letu 2024 poslovale nad pričakovanji in dobro izkoristile razmere. Krka je dosegla rekordno prodajo skoraj 2 milijardi evrov in 13 odstotkov višji dobiček. Zavarovalnica Triglav je s 159 milijoni evrov dobička pred obdavčitvijo presegla načrte, NLB pa je ustvarila 478 milijonov evrov čistega dobička. Cinkarna Celje je zabeležila 13-odstotno rast prodaje, Luka Koper rekordni pretovor kontejnerjev, Telekom Slovenije višji dobiček in več uporabnikov, Skupina Sava pa je močno povečala dobiček in premije. Leto 2024 je bilo za slovenska borzna podjetja pozitivno, s spodbudnimi obeti za prihodnost.
Domači borzni trg je letos že pridobil 19 odstotkov, pri čemer slovenska podjetja še vedno niso precenjena
Domači borzni trg je letos že pridobil 19 odstotkov, pri čemer slovenska podjetja še vedno niso precenjena. Glede na rast tečajev in dobro poslovanje pričakujemo tudi višje dividende, kar dodatno povečuje privlačnost domačih delnic. Hkrati velja omeniti, da bi vlagatelji, ki so ob izdaji kupili ljudsko obveznico in jo danes prodali, dosegli približno petodstotni donos, in to na državni obveznici. Država je z 2,75-odstotno mero tudi tokrat ponudila odlične pogoje za državljane, saj je donos na trgu za to ročnost državnega dolga nižji. Na drugi strani pa to pomeni, da se je oportunitetni strošek investiranja v domače delnice povečal, vlagatelji zdaj potrebujejo nekoliko večji pričakovani donos, da bi se odločili za tveganje na borzi. To ob dobrem poslovanju in višjih tečajih ustvarja dodaten pritisk za rast dividend v tem letu.
Pričakovani individualni naložbeni računi (INR), ki bodo omogočili davčno ugodnejše investiranje, bi lahko dolgoročno okrepili zanimanje za slovenske delnice in pripomogli k večji likvidnosti trga
Ljudske obveznice ohranjajo konkurenčnost
Poleg ugodnega trenda na delniškem trgu se krepi tudi zanimanje za ljudske obveznice, ki ostajajo varna in donosna alternativa bančnim depozitom. Glede na razmerje med donosom in tveganjem nove ljudske obveznice predstavljajo pomemben produkt državnega obvezniškega naložbenega razreda, kar je še posebno relevantno v obdobju povečane volatilnosti na delniških trgih. Državljani lahko vpišejo že drugo zaporedno izdajo teh obveznic do 21. marca 2025, ki kljub padcu obrestnih mer v evroobmočju ponujajo stabilen donos. V obdobju, ko Evropska centralna banka nadaljuje zniževanje obrestnih mer, postajajo bančni depoziti vse manj privlačni, medtem ko ljudske obveznice ohranjajo konkurenčno donosnost in možnost trgovanja na borzi, kar jim daje dodatno fleksibilnost. V primerjavi z drugimi oblikami vlaganja je ljudska obveznica državno jamčena do 250.000 evrov, kar pomeni minimalno tveganje. Njihov fiksni donos je višji od bančnih depozitov, hkrati pa bodo kotirale na borzi, kar omogoča prodajo po pošteni ceni in morebiten dobiček ob nadaljnjem padcu obrestnih mer.
Ob naraščajoči finančni pismenosti državljanov in pozitivnih makroekonomskih gibanjih domači kapitalski trg pridobiva na zanimivosti. Pričakovani individualni naložbeni računi (INR), ki bodo omogočili davčno ugodnejše investiranje, bi lahko dolgoročno okrepili zanimanje za slovenske delnice in pripomogli k večji likvidnosti trga. Hkrati bi morebitne nove kotacije na Ljubljanski borzi lahko pritegnile širši krog vlagateljev, ki bi z večjimi vložki še dodatno okrepili trg kapitala.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
