Ameriški predsednik Donald Trump se je v tretjem tednu vojne z Iranom, ki jo je poimenoval "Epski bes", soočal z resnimi političnimi in gospodarskimi izzivi. Čeprav je v javnosti razglasil skorajšnjo vojaško zmago, so njegovi najožji sodelavci za zaprtimi vrati Bele hiše pospešeno iskali izhodno strategijo, poroča ameriška revija Time.
Svetovalci so Trumpa opozorili, da vojna postaja vse manj priljubljena med ameriškimi volivci. Cene goriva so presegle štiri dolarje za galono, borzni trgi so doživeli močan padec, milijoni Američanov pa so se pripravljali na množične proteste. V spopadih je umrlo tudi trinajst ameriških vojakov. Vodja osebja Bele hiše Susie Wiles in drugi svetovalci so predsedniku jasno povedali, da bo dolgotrajen konflikt resno ogrozil njegovo javno podporo in možnosti republikancev na novembrskih vmesnih volitvah.
Nepričakovan in oster odgovor Teherana
Trump je vojno začel z obljubo, da bo hitro odpravil iransko jedrsko grožnjo in zamenjal tamkajšnji režim s prozahodno vlado. Vendar pa se je situacija zapletla. Iran je v odgovor na napade, v katerih so ameriške sile ubile iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja in uničile večino iranskih raketnih zmogljivosti, sprožil obsežno povračilno ofenzivo. Teheran je napadel ameriške in izraelske cilje po celotnem Bližnjem vzhodu, vključno z državami, ki so veljale za varne. Rakete so zadele Kuvajt, Bahrajn, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in Katar. Obrambni minister Pete Hegseth je pred začetkom konflikta predvideval, da bo iranski odgovor omejen in simboličen, zato so ga obsežni napadi močno presenetili. Pentagon sicer te trditve uradno zanika in poudarja, da so ameriške sile pričakovale vsakršno eskalacijo.
Gospodarski šok in zaprtje Hormuške ožine
Poleg vojaških povračilnih ukrepov je Teheran uporabil tudi močno gospodarsko orožje. Iranske sile so zaprle Hormuško ožino, ključno plovno pot, skozi katero potuje približno petina svetovne oskrbe z nafto. Ta poteza je povzročila enega največjih naftnih šokov v moderni zgodovini. Analitiki že znižujejo napovedi globalne gospodarske rasti, Evropa in Azija pa se soočata s pomanjkanjem energentov.
Energetski strokovnjaki opozarjajo, da svet zares še ni občutil prekinitev dobav. Dolgotrajno zaprtje ožine bi namreč lahko pahnilo globalno gospodarstvo v recesijo. Trump je sprva poskušal višje cene goriva upravičiti kot nujno žrtev za odpravo jedrske grožnje, a sedaj spoznava, da konflikt ogroža njegove osrednje predvolilne obljube o gospodarski stabilnosti in dostopnosti življenjskih stroškov.
Pritisk zaveznikov in iskanje rešitve
Medtem ko Trump išče način, kako razglasiti zmago in končati spopade, ga nekateri zavezniki spodbujajo k nadaljevanju vojne. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman vidita konflikt kot redko priložnost za trajno oslabitev skupnega sovražnika. Netanjahu je Trumpa že pred začetkom operacije prepričeval, naj ZDA tokrat dokončajo delo, saj bi Iran v nasprotnem primeru skrivaj pospešil razvoj jedrskega orožja.
Trump sicer zatrjuje, da bo Izrael ustavil napade, ko bo on sprejel takšno odločitev. Neodvisni analitiki opozarjajo, da ponovno odprtje Hormuške ožine in trajen mir zahtevata bodisi dolgotrajno vojaško prisotnost na tleh bodisi diplomatski dogovor. Trump je večkrat izrazil prepričanje, da Iran želi skleniti dogovor, in priznal, da so Iranci izjemno vzdržljivi pogajalci. Kljub temu pa Bela hiša ostaja pred zahtevno nalogo, kako končati vojno, ne da bi pri tem ogrozila ameriške interese in Trumpovo politično prihodnost.
