STA, A.L.
Temu med drugim botruje upočasnjevanje tempa razgradnje konic, pospešeno uvajanje novega orožja in razkroj nadzora nad svetovnim jedrskim arzenalom.
Po podatkih inštituta ima deveterica svetovnih jedrskih sil - ZDA, Rusija, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Severna Koreja in Izrael - skupno 12.187 jedrskih konic, od tega jih imajo okoli 9745 na zalogi. Gre za neznatno zmanjšanje njihovega števila v lanskem letu v primerjavi z letom prej.
Proces razgradnje konic, umaknjenih iz uporabe, ki se je začel s koncem hladne vojne in h kateremu sta v največji meri odtlej doprinesli ZDA in Rusija, se namreč upočasnjuje, uvajanje novega jedrskega orožja pa pospešuje. Ta trend se bo po napovedih inštituta nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
Spričo tega se stopnja jedrskega tveganja kljub zmanjševanju števila konic povečuje, je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil direktor Sipri Karim Haggag.
Po njegovih besedah temu botrujejo tudi drugi dejavniki, med njimi razpad nadzora nad strateškim jedrskim orožjem, denimo v okviru mednarodnih sporazumov, in aktivna jedrska oboroževalna tekma.
"Vse več dokazov kaže, da države z jedrskim orožjem zanemarjajo ali celo opuščajo svoje obveznosti glede razoroževanja in namesto tega razkazujejo svojo jedrsko moč," je izpostavil raziskovalec inštituta Hans Kristensen.
Glede na poročilo svoj jedrski arzenal najhitreje povečuje Kitajska, ki ima trenutno 620 bojnih glav. "Okrepljena geopolitična konkurenca pomeni za Kitajsko zelo močno spodbudo, da poveča svojo odvisnost od jedrskega orožja," je dejal Haggag.
Združeno kraljestvo in Francija sta medtem kot edini evropski jedrski sili ohranili enako število jedrskih konic - 225 oziroma 290 -, a ga bosta v prihodnje obe po pričakovanjih povečali. Francoski predsednik Emmanuel Macron je to napovedal marca letos, na Otoku pa so povečanje napovedali že po reviziji obrambnih zmogljivosti leta 2021.
"Z zatekanjem k jedrskim rešitvam države ustvarjajo nova tveganja in spodbujajo dinamiko oboroževalne tekme," je v luči dejstva, da igra orožje za množično uničevanje vse večjo vlogo v svetovni politiki, še opozoril Kristensen.
