Številni Slovenci vsako poletje radi obiščejo jadransko obalo, a tamkajšnje morje skriva precej neprijetno skrivnost. Jadransko morje se namreč spopada z dvema vrstama onesnaženja. Prvo predstavljajo naftni madeži, ki jih za seboj puščajo ladje, drugo pa ogromne količine komunalnih odplak. O tem poroča hrvaški portal Morski.hr, ki izpostavlja pereč problem preobremenjene infrastrukture med turistično sezono.
Evropski satelitski sistem CleanSeaNet redno nadzoruje površino morja. Radarji zelo hitro zaznajo ladijske izpuste in naftne madeže, saj ti zmanjšajo površinsko napetost vode in pustijo jasne temne sledi. Kljub temu ladijski promet ne predstavlja največje težave. Analize kažejo, da tankerji povzročijo le manjšino naftnega onesnaženja, medtem ko preostanek prispevajo manjši, pogosto nezakoniti izpusti. Vendar tehnologija tukaj naleti na oviro.
Nevidna, a uničujoča grožnja obale
Sateliti namreč ne zaznajo komunalnih odplak in fekalij, ki v morje pritečejo iz obalnih mest. Hrvaška mesta med poletno sezono sprejmejo večkratnik svojega stalnega prebivalstva. Nekatera obalna mesta v vrhuncu sezone dnevno obišče na tisoče ljudi. Zaradi tega lokalni kanalizacijski sistemi ne zmorejo prenesti pritiska, odpadne vode tako pogosto končajo neposredno v morju ali pa pronicajo skozi prepustne greznice. Ta umazanija ne ustvarja oljnega filma, zato je sateliti ne vidijo.
Fekalije in komunalne odplake vnašajo v vodo hranila in bakterije, kar povzroča cvetenje alg in pomanjkanje kisika v morju. To neposredno ogroža kopalna območja. Raziskovalci poudarjajo, da ladijski izpusti večinoma onesnažujejo odprto morje in plovne poti, medtem ko kanalizacijske odplake uničujejo neposredno obalo. Rešitev problema zahteva velika infrastrukturna vlaganja, saj trenutna čistilna omrežja preprosto ne sledijo hitremu razvoju množičnega turizma.
