
Ruske oblasti so danes obtožile Kijev, da je ponoči s pomočjo raketnega sistema Himars obstreljeval zapor za ukrajinske vojne ujetnike v bližini mesta Olenivka v regiji Doneck, ki je trenutno pod nadzorom proruskih separatistov. V napadu naj bi bilo ubitih 53 vojnih ujetnikov, 75 pa ranjenih.
Rusko obrambno ministrstvo je sprva poročalo, da je bilo v napadu ubitih 40 ukrajinskih vojnih ujetnikov, 75 pa ranjenih. Prav tako so navedli, da je bilo ranjenih tudi osem uslužbencev zapora. Kasneje so proruski separatisti sporočili, da se je število smrtnih žrtev povzpelo na 53, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na ministrstvu so izrazili prepričanje, da je bil namen napada prestrašiti ukrajinske vojake in jih odvrniti od predaje.
V zaporu pridržani pripadniki ukrajinskega bataljona Azov,
Kijev je obtožbe že zanikal. "Ukrajinske oborožene sile, ki v celoti spoštujejo in izpolnjujejo načela in norme mednarodnega humanitarnega prava, nikoli niso izvajale in ne izvajajo obstreljevanja civilne infrastrukture, zlasti ne krajev, kjer se verjetno nahajajo vojni ujetniki," je v izjavi danes sporočila ukrajinska vojska.
V Črnomorsku pričakujejo izplutje prve ladje z žitom po podpisu dogovora z Rusijo
V pristaniškem mestu Črnomorsk na jugu Ukrajine se pripravljajo na izplutje prve ladje z žitom, kar naj bi se zgodilo že danes, a po besedah podsekretarja za humanitarne zadeve ZN Martina Griffithsa podrobnosti še urejajo. Bližnjo Odeso je medtem obiskal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dejal, da so pripravljeni na ponoven izvoz žita.
Trenutno po poročanju britanskega BBC še ni jasno, kam bo ladja odplula najprej, je pa Griffiths dejal, da je prednostna naloga Somalija, kjer v kar osmih regijah grozi lakota. Prekinitev izvoza žita je sicer povzročila pomanjkanje hrane v več afriških državah.
Zelenski je dejal, da je za Ukrajino pomembno, da zagotovi svetovno prehransko varnost. "Medtem ko nekdo, ki blokira Črno morje, jemlje življenja v drugih državah, jim mi dajemo možnost, da preživijo," je poudaril.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je dejal, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, da bo koridor za izvoz žita deloval. "Za organizacijo in izvedbo tega prvega prehoda po humanitarnem koridorju so izračunane vse podrobnosti, vse je preverjeno enkrat, dvakrat in trikrat," besede Kulebe navaja BBC.
Dogovor o ponovni vzpostavitvi izvoza po pomorski blokadi ukrajinskih črnomorskih pristanišč je bil pod pokroviteljstvom ZN podpisan pred tednom dni.
V skladu s sporazumom, ki sta ga podpisali Rusija in Ukrajina, morski koridor, konvoj in pregled tovora organizira skupni koordinacijski center (JCC) v Turčiji, končne priprave za izvedbo dogovora pa po poročanju BBC še niso bile opravljene.
Ruske pomorske sile nadzorujejo večino Črnega morja, zato v tamkajšnjih ukrajinskih pristaniščih že skoraj šest mesecev ostaja približno 20 milijonov ton žita. Izvoz dodatno ogrožajo pomorske mine v največjem ukrajinskem pristanišču Odesa, ki jih je namestila ukrajinska vojska, da bi preprečila izkrcanja v pristanišču.
Namesto tega so ukrajinske oblasti za artilerijsko obstreljevanje zapora obtožile ruske sile in dodale, da Rusija s svojimi obtožbami skuša prikriti mučenje in usmrtitve zapornikov.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je obtožbe Rusije označil za klasično, cinično in dobro premišljeno operacijo širjenja laži. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je Rusijo obtožil vojnega zločina in zaveznice pozval, naj odločno obsodijo brutalno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in Rusijo uvrstijo med države podpornice terorizma.
Na ruskem obrambnem ministrstvu so sicer navedli, da so bili v zaporu pridržani pripadniki ukrajinskega bataljona Azov, ki je do zadnjega vztrajal pri obrambi mesta Mariupolj.
Rusija azovski bataljon, nekdanjo paravojaško organizacijo s povezavami s skrajno desnimi skupinami, opisuje kot neonacistično organizacijo.