Vojislav Bercko
Ukrajinska vojska je pripravljena, a v primerjavi z rusko šibka.
Ukrajinska kriza, podkrepljena s sto tisoč ruskimi vojaki na meji, ni po ameriško-ruskih pogajanjih v Ženevi prav nič bližje razpletu. Celodnevni pogovori, na katerih sta imela glavno besedo namestnika zunanjih ministrov obeh držav, so se končali brez vidnejšega preboja. Tega niti ni bilo pričakovati; problem je le v tem, da sta obe strani poudarili, da pogovorov ne mislita podaljšati.
Okoli sto tisoč ruskih vojakov naj bi bilo še zmeraj na ukrajinski vzhodni meji
Delegaciji sta vodila namestnika zunanjih ministrov obeh držav, Američanka Wendy Sherman in Rus Sergej Rjabkov. Na neformalnih pogovorih ob delovni večerji sta sestala že v nedeljo zvečer, Rjabkov pa je za tiskovno agencijo Interfax povedal, da je bil pogovor "kompleksen". Shermanova pa naj bi bila v pogovorih poudarila "svobodo suverenih držav, da izberejo svoja zavezništva", so sporočili iz State Departmenta. Včeraj je ob uradnih pogajanjih na twitterju zapisala, da bodo ZDA prisluhnile pomislekom Rusije in delile svoje lastne, vendar pa "smo bili jasni, da ne bomo razpravljali o evropski varnosti brez naših zaveznikov in partnerjev". Po skoraj osemurnih pogovorih pa pribila: "Nikomur ne bomo dovolili, da zapre Natovo politiko odprtih vrat."
Pištola, uperjena v Ukrajino
Rusija ves čas nakazuje, da v pogovorih z ZDA glede Ukrajine in varnosti v Evropi ni pripravljena na nobene koncesije. Rusija hoče ameriška zagotovila, da v Ukrajini ne bo nameščala ofenzivnega orožja, v prvi vrsti raketnih sistemov, pa tudi garancije zveze Nato, da se ne bo dodatno širila proti vzhodu. Kaj dosti manevrskega prostora Nato niti nima; na Rusijo od nečlanic mejijo le Ukrajina, Belorusija, ki je tačas še v trdnem prijemu proruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, in Gruzija. Armenija in Azarbajdžan nikdar nista bila v posebni interesni sferi severnoatlantskega zavezništva, države bolj vzhodno pa sploh ne.
Pogajlca v Ženevi, Wendy Sherman in Sergej Rjabkov, se nista niti rokovala.
ZDA so pripravljene govoriti o raketnih sistemih in vojaških vajah, o neširitvi Nata pa ne. "Obstajajo področja, kjer bi morda lahko dosegli kak napredek, če bodo obljube vzajemne," je nakazal neimenovani visoki predstavnik Bele hiše. "Rusija pravi, da se počuti ogroženo zaradi morebitne namestitve ofenzivnih raketnih sistemov v Ukrajini. ZDA nima nobenega takšnega namena. Tako da je to eno od področij, kjer bi lahko dosegli dogovor, če bo Rusija pripravljena sprejeti vzajemne zaveze," je pojasnil. Moskva je izrazila tudi interes za pogovore o prihodnosti določenih raketnih sistemov v Evropi v skladu s pogodbo o raketah srednjega dosega (INF) in ZDA so se pripravljene pogovarjati o tem. Prav tako se želijo pogovarjati o velikosti in razsežnostih vojaških vaj, ki jih izvajajo Rusija, ZDA in Nato, je še pojasnil omenjeni predstavnik iz Bele hiše. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je sicer dejal, da napredka v pogovorih ne bo, dokler bo imela Rusija "uperjeno pištolo v Ukrajino". "Pripravljeni smo odločno odgovoriti na nadaljnjo rusko agresijo, a mogoča in bolj zaželena je diplomatska rešitev, če se bo Rusija odločila zanjo," je zatrdil Blinken.
Zveza Nato za pravico do samoobrambe
"Moramo poslati zelo jasno sporočilo Rusiji, da smo enotni in da bo politična in gospodarska cena visoka, če bo znova uporabila vojaško silo proti Ukrajini," pa je včeraj opozoril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg v Bruslju, kjer se je sestala komisija Nato-Ukrajina. Zaveznice so enotne v svoji podpori vsem narodom, da izberejo svojo pot, je še dejal prvi mož Nata. Dodal je, da je Ukrajina cenjena in dolgoletna partnerka Nata, ki ji zavezništvo zagotavlja podporo in pomaga pri uveljavljanju pravice do samoobrambe. Namestnica ukrajinskega premierja Olga Stefanišina pa je ob tem menila, da zahteve Rusije glede varnostnih zagotovil ne morejo biti podlaga za pogovore. "Rusija ni v položaju, da postavlja pogoje, dokler namešča tanke ob ukrajinski meji," je dejala. Jutri bo v Bruslju predvidoma tudi vrh Nato-Rusija, dan kasneje pa še sestanek Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Združene države Amerike sicer ne nameravajo umakniti grožnje s sankcijami proti Rusiji, če bi ta sprožila ofenzivo na vzhodu Ukrajine. Sankcije "brez primere", kot jih je nedavno označil ameriški predsednik Joe Biden, bi bile usmerjene na ljudi iz ožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina, odpoved spornega ruskega plinovoda Severni tok 2 v Nemčijo in v najbolj drastičnem scenariju omejitev dostopa Rusije do svetovnega bančnega sistema.
