Resetiranje odnosov med ZDA in Izraelom

Napočil je čas za novo poglavje v ameriško-izraelskih odnosih, je bila splošna ocena pred obiskom novega izraelskega premierja Naftalija Benneta v Washingtonu. To je razumljivo, iz vladne palače v Jeruzalemu je po 12 letih odšel Benjamin "Bibi" Netanjahu, od Bele hiše se je s težkim srcem poslovil Donald Trump. Kakšni bodo ti odnosi, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, zagotovo pa ne tako idilični, kot so bili prejšnja štiri leta, ko je Trump z veseljem odobraval prav vse, kar je počel Netanjahu. Četudi je bilo tisto najpogosteje v nasprotju z mednarodnim pravom.

ZDA, torej sedanjega predsednika Joeja Bidna, in Izrael druži skupna skrb: razvoj iranskega jedrskega programa. Toda pristopi k temu, kako rešiti problem, so si diametralno nasprotni. Medtem ko Izrael zagovarja hitro rešitev, torej vojaško posredovanje, in s tem vsake toliko tudi grozi, je Bidnova prioriteta diplomacija, torej nadaljevanje dunajskih pogajanj med podpisnicami iranskega jedrskega sporazuma. Tega so pred tremi leti pokopale prav ZDA oziroma Trump z enostranskim izstopom, s čimer so dale uradnemu Teheranu izgovor, da nadalje bogati zaloge urana. Po nekaterih podatkih naj bi Iran dosegel že 90-odstotno obogatenost urana, kar je dovolj za izdelavo jedrskega orožja. Povsem jasno pa je, da Izrael v kaj takega ne bo privolil niti v sanjah, saj, četudi uradno ne priznava, da sam sodi v ekskluzivni klub držav z jedrskim orožjem, vedno znova poudarja, da islamska republika nikdar ne sme priti do atomske bombe. Vsekakor pa tako v Jeruzalemu kot Washingtonu zdaj čakajo na prve poteze novega iranskega predsednika Ebrahima Raisija, ki, kljub temu da je bil dolga leta nasprotnik iranskega jedrskega dogovora, zdaj iz predsedniške palače v Teheranu pošilja spravljivejše signale.

Drugo vprašanje, ki ločuje poglede Bidna in Bennetta, je prihodnost Palestincev. Medtem ko ameriški predsednik navija za obuditev načrta dve državi za dva naroda, je Bennett, sicer skrajni desničar, temu sovražen. Biden tudi razmišlja o tem, da bi ZDA v vzhodnem, palestinskem Jeruzalemu znova odprle konzulat, ki ga je dal Trump zapreti, hkrati pa je ameriško veleposlaništvo preselil iz Tel Aviva v sveto mesto in s tem de facto priznal Jeruzalem kot izraelsko prestolnico, čemur se je mednarodna skupnost vsa leta izogibala. Toda glede palestinskega vprašanja je lahko Bennett, ki ga bo na premierskem položaju čez dve leti nadomestil koalicijski partner, politično sredinski Yair Lapid, miren. Združene države Amerike imajo zdaj več kot preveč zunanjepolitičnih skrbi, da bi se pričele zelo intenzivno ukvarjati s palestinsko-izraelskimi odnosi. Biden namreč kot svoji zunanjepolitični prioriteti navaja odnose s Kitajsko in globalni boj proti podnebnim spremembam. Ne glede na različne poglede pa se nekaj zagotovo ne bo spremenilo: ZDA bodo ostale izraelski najtesnejši zaveznik in donator, Izrael pa ameriški najbolj zvesti partner na Bližnjem vzhodu.