Putin predsednik za vse čase?

Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je po pričakovanjih v drugem branju potrdil ustavne spremembe, ki jih je predlagal predsednik Vladimir Putin. Toda temu je dodal svoje dopolnilo, ki bi Putinu omogočilo, da ostane na oblasti tudi po letu 2024. Dokončno bodo poslanci o ustavnih spremembah odločali v sredo, gornji dom parlamenta pa jih bo obravnaval v soboto.

Velika avtoriteta

Putin je v dumi potrdil, da se bo v skladu s predlaganimi ustavnimi dopolnili po letu 2024 lahko potegoval za dva nova predsedniška mandata, če bo ustavno sodišče presodilo, da dopolnilo ne krši ustave. To je izjavil po tem, ko je poslanka njegove stranke Enotna Rusija Valentina Tereškova vložila ustavno dopolnilo, ki bi mu omogočilo ponovno kandidaturo. Predlog poslanke, da bi Putinu omogočili ponovno predsedniško kandidaturo zaradi njegove "velike avtoritete", je bil vsaj za javnost in opozicijo presenečenje, a so ga poslanci Enotne Rusije in njenih zaveznic, ki imajo v dumi ogromno večino, hitro potrdili. Po zdaj veljavni zakonodaji 67-letni Putin, ki se mu leta 2024 izteče drugi zaporedni predsedniški mandat in bo tedaj star skoraj 72 let, pred tem pa je bil na tem položaju od leta 2000 do 2008, ne more več kandidirati za predsednika. Prvič je bil za predsednika Ruske federacije izvoljen 26. marca leta 2000, ko je v prvem krogu volitev dobil 53,4 odstotka glasov in tako premagal komunista Genadija Zjuganova in kandidata stranke Jabolko Grigorija Javlinskega. V resnici pa je Putin vodil državo že nekaj mesecev pred volitvami, saj je prejšnji predsednik Boris Jelcin zadnji dan leta 1999 odstopil in ga imenoval za svojega naslednika.
Putin je obsežne reforme ustave predlagal sredi januarja, z njimi naj bi povečali pristojnosti parlamenta in drugih institucij, okrepila bi se tudi vloga predsednika. Takoj zatem je odstopila vlada pod vodstvom Dmitrija Medvedjeva, že naslednji dan pa je parlament potrdil novo vlado pod vodstvom Mihaila Mišustina.

Ustavni referendum že aprila

Naglica, s katero se vse skupaj odvija, je podžgala ugibanja o Putinovih načrtih. Nekateri menijo, da si dolgoletni voditelj postavlja temelje za ohranitev oblasti po izteku mandata čez štiri leta. Putin je doslej tovrstna ugibanja vztrajno zavračal.
Putin je sicer včeraj dejal, da bo proti popolni odpravi omejitve, ki zdaj omogoča dva zaporedna mandata v Kremlju, a pri tem je očitno mislil na svoje naslednike. Predsednik je sicer v predlogu ustavnih sprememb tudi predlagal, da bi moral predsedniški kandidat živeti v Rusiji najmanj zadnjih 25 let, medtem ko je doslej veljalo, da mora v Rusiji živeti deset let. S to reformo bi onemogočil nekaterim opozicijskim politikom, med njimi Alekseju Navalnemu, da bi v kratkem lahko kandidirali za predsednika.
Med predlogi je tudi, da je ruska ustava nad kakršnimikoli odločitvami mednarodnih sodišč. Če torej sodbe ne bodo v skladu z rusko ustavo, jih ne bodo upoštevali. S tem bi zadali udarec na primer Evropskemu sodišču za človekove pravice, na katero se obračajo številni Rusi. Prav tako je 4. marca dodal še predlog o vpisu boga v ustavo, četudi je Rusija v osnovi sekularna država, pa dopolnilo, da je lahko zakonska zveza sklenjena zgolj med moškim in žensko, torej ustavno prepoved heteroseksualnih porok, in tudi prepoved podarjanja ruskega ozemlja in spodbujanje k temu. To naj bi bilo zagotovilo, da bo Rusija obdržala Krim, ki si ga je priključila leta 2014, in Kurilske otoke, zaradi katerih je v sporu z Japonsko, tudi po odhodu Putina z oblasti. O ustavnih spremembah naj bi sicer državljani odločali na prvem splošnem referendumu po letu 1993, ki naj bi ga izvedli 22. aprila.
Če bo ustavno določilo o podaljšanju Putinovega mandata potrjeno in ga bo odobrilo tudi ustavno sodišče, bi se Vladimir Vladimirovič Putin s tem pridružil kitajskemu voditelju Xi Jinpingu, ki mu je vseljudski kongres marca 2018 z vpisom njegove misli o socializmu s kitajskimi značilnostmi nove dobe v ustavo podelil mandat za dosmrtno vladanje.