Na mejnem prehodu Polowce-Peschatka med Poljsko in Belorusijo, ki je zaradi pritiska migrantov od sredine leta 2023 zaprt, ozračje spominja na hladno vojno. Za ogromno železno ograjo, ki jo na vrhu zaključuje bodeča žica, na vsakih nekaj metrov stojijo vojaki v popolni bojni opremi in nepremično zrejo v belorusko smer.
General Stanislaw Czosnek skupini bruseljskih dopisnikov pove, da so iz ruskega napada na Ukrajino izvlekli nauk: "Izkušnja nam kaže, da bi bilo v Ukrajini danes morda drugače, če bi bila država bolje pripravljena. Mi želimo biti pripravljeni na vsak morebitni agresivni korak Rusije."
Gradnja "vzhodnega ščita", ki ji general poveljuje, se je začela lansko poletje. Do leta 2028 Poljska načrtuje na dolžini 800 kilometrov postaviti več linij obrambe: ob meji z Belorusijo, vzdolž meje s Kaliningradom, ruskim območjem, stisnjenim med Poljsko in Litvo z izhodom na Baltsko morje, ter vzdolž strateško pomembnega koridorja Suwalki, ki je edina kopenska zveza md baltskimi državami in preostalo Evropsko unijo. V primeru napada na Baltik bi koridor Rusija verjetno poskušala presekati, piše portal Index.hr.
Poljska, ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje Svetu EU, bo svojo vzhodno mejo utrdila s protitankovskim rovom in z več ton težkimi betonskimi ovirami, tako imenovanimi zmajevimi zobmi. V primeru neposredne grožnje bi to območje posejali s protitankovskimi minami.
Nameščajo tudi elektronske zaščitne sisteme, termovizijske kamere, detektorje gibanja. Tudi mostove bodo utrdili, da bi zmogli morebitni prehod oklepnikov.
