Francoski radio RTL, ki se sklicuje na vire iz pravosodja, je poročal, da naj bi osumljence prijeli ponoči na območju pariške regije. Pozneje je novico o prijetju potrdila tudi pariška tožilka Laure Beccuau.
Eden izmed peterice prijetih je bil glavna tarča preiskovalcev, je povedala tožilka. "Obstaja DNK, ki ga po našem mnenju povezuje s krajo," je dejala Beccuau. Šlo naj bi za glavnega osumljenca. Od ostalih štirih osumljencev pa si preiskovalci obetajo ključne informacije o poteku ropa.
Že pred tem je francoska televizija BMFTV poročala, da so na območju Pariza prijeli še tretjega osumljneca, ki naj bi ga zdaj zasliševali. Tudi tretji osumljenec naj bi bil prisoten na prizorišču ropa v nedeljo zjutraj 19. oktobra, ko je četverica vdrla v muzej in ukradla približno 80 milijonov evrov vreden plen.
Včeraj so že vložili obtožnico proti dvema osumljencema, ki so ju prijeli že konec prejšnjega tedna. Enega so aretirali, ko je nameraval iz Francije odpotovati v Alžirijo, drugega pa so prijeli na območju Pariza. Stara naj bi bila okoli 30 let, prihajala pa naj bi iz severnega predmestja Pariza Seine-Saint-Denis. Operacija za njuno prijetje se je začela nenadoma, potem ko so preiskovalci, ki so osumljena spremljali več dni, ugotovili, da namerava eden od njiju pobegniti v tujino, domnevno v Alžirijo. Osumljenca naj bi "delno priznala obtožbe", je včeraj sporočilo francosko tožilstvo.
Tatovi so 19. oktobra v enega najslavnejših muzejev na svetu prišli skozi okno s pomočjo transportne lestve in rezalne opreme. Rop je trajal le sedem minut, tatovi pa so odnesli devet draguljev. Med begom so izgubili krono cesarice Evgenije, ki je padla na tla in se poškodovala. Vrednost ukradenih draguljev je ocenjena na 88 milijonov evrov.
Več deset vodij muzejev po svetu je v odprtem pismu, objavljenem v ponedeljek v reviji Le Monde, izrazilo solidarnost z muzejem Louvre. "Naše institucije niso imune na brutalnost sveta," so zapisali in poudarili, da so muzeji vse pogosteje tarče napadov. Izrazili so podporo direktorici muzeja Louvre Laurence des Cars in stopili v bran pariški instituciji kot odprtemu in dostopnemu prostoru.
