Darja Kocbek
Potem ko sta se julija lani predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški predsednik Donald Trump dogovorila, da bo EU povečala uvoz plina iz ZDA, po poročanju nemških medijev zdaj kot gobe po dežju rastejo terminali, prek katerih bodo članice EU lahko uvažale ameriški utekočinjeni zemeljski plin. Istočasno pa ZDA povečujejo pritisk na Nemčijo in EU zaradi gradnje druge cevi plinovoda Severni tok, po katerem bo Nemčija lahko neposredno iz Rusije uvažala še več zemeljskega plina kot zdaj (od leta 2011 Nemci že dobivajo zemeljski plin neposredno iz Rusije po plinovodu Severni tok 1). Veleposlanik ZDA v Nemčiji Richard Grenell je sredi januarja koncernom, ki sodelujejo pri gradnji plinovoda Severni tok 2, poslal pismo, v katerem jim je zagrozil s sankcijami, če gradnje ne bodo ustavili.
- Poraba nafte v Evropi pada, povečuje se poraba plina, tega od Rusije kupi 40 odstotkov.
- Povpraševanje po plinu je bilo leta 2017 v Evropi najvišje po letu 2010, poraba se je v zadnjih treh letih povečala za 20 odstotkov.
- Proizvodnja plina v EU se bo v prihodnjih 20 letih prepolovila, zato bo morala med 70 in 90 odstotki vse porabe uvoziti.
Kakšen cilj imajo do 2025?
Po njegovih besedah imata ameriška vlada in kongres resne zadržke glede gradnje plinovoda Severni tok 2 zaradi "zagotavljanja energetske varnosti in geopolitičnih vplivov". Da si ameriški proizvajalci utekočinjenega zemeljskega plina želijo povečati izvoz v Evropo, je za Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal Charlie Riedl, predsednik združenja ameriških izvoznikov plina. Cilj tega združenja, ki med drugim zastopa koncerne BP, Chevron, Exxon Mobil, Shell in Total, je, da ZDA do leta 2025 postanejo glavni dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina EU.
Ameriška revija Forbes je decembra lani poročala, da ob zaostrovanju trgovinske vojne s Kitajsko ZDA vidijo priložnost za povečanje dobav energije EU, ki si že dolgo prizadeva zmanjšati odvisnost od dobav nafte in plina iz Rusije. Američani imajo terminale za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo v Mehiškem zalivu že dograjene. Medtem ko poraba nafte v Evropi pada, se povečuje poraba plina, tega od Rusije kupi 40 odstotkov. Povpraševanje po plinu je bilo leta 2017 v Evropi najvišje po letu 2010, poraba se je v zadnjih treh letih povečala za 20 odstotkov, Američani naštevajo razloge, zakaj želijo povečati prodajo svojega plina v Evropi.
Iz Rusije in Alžirije
Slovenija zemeljski plin uvaža iz Rusije in Alžirije. Iz Rusije ga uvozi 72 odstotkov. Družba Geoplin je lani z ruskim Gazpromom podpisala pogodbo o dobavi zemeljskega plina za obdobje 2018–2022.
Evropa ima 28 terminalov za uvoz plina
Mednarodna agencija za energijo (IEA) navaja, da plin zdaj v Evropi pokriva 24 odstotkov potreb po energiji, v prihodnjih letih se bo ta delež zaradi zmanjšanja rabe premoga, nafte in jedrske energije ter manjše proizvodnje električne energije v vetrnih in sončnih elektrarnah od predvidene povečal na 30 odstotkov. Proizvodnja plina v EU se bo v prihodnjih 20 letih prepolovila, zato bo morala od 70 do 90 odstotkov vse porabe uvoziti.
Evropa ima zdaj 28 terminalov za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, prek katerih članice EU uvažajo v glavnem plin z Bližnjega vzhoda in iz Azije, ki je cenejši od ameriškega. Trg bo odločil, koliko plina bodo evropske države v prihodnje kupovale od ZDA. Čeprav so nekatere "vzhodnoevropske prijateljice obljubile, da so pripravljene plačati več za plin iz ZDA, bo na koncu odločal denar," je pisal Forbes.
Zaradi tega skušajo zatreti konkurenco in največja je gotovo ruski Gazprom. Po poročanju Handelsblatta je slaba tretjina od 1230 kilometrov cevi plinovoda Severni tok 2 že položena po dnu Baltskega morja. Zaključek del je predviden konec tega leta. Rainer Seele, prvi mož koncerna OMV, pravi, da pri pritiskih ZDA in tudi Bruslja, da je treba gradnjo ustaviti, že dolgo ne gre več za interese Evrope, temveč ZDA. OMV je skupaj s še nekaterimi evropskimi energetskimi koncerni in ruskim plinskim gigantom Gazpromom investitor deset milijard evrov vrednega projekta gradnje plinovoda Severni tok 2.
Južni tok preko Slovenije ni uspel
Pred leti je ruski Gazprom veliko vlagal v gradnjo tako imenovanega plinovoda Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez Slovenijo, vendar se je Rusija konec leta 2014 odpovedala projektu, ker se ni hotela ukloniti predpisom EU, ki zahtevajo dostop tretje strani do dela zmogljivosti plinovodov. Trasa plinovoda naj bi potekala iz južne Rusije po dnu Črnega morja do Bolgarije in nato čez Srbijo, Madžarsko do plinskega vozlišča Baumgarten blizu Dunaja. En krak bi se v Bolgariji odcepil proti Grčiji in čez morje v Italijo. (dr)
Kompromis o plinski direktivi
V Bruslju med tem potekajo pogajanja o spremembi evropske plinske direktive. Evropska komisija je predlagala, da bi stroga pravila za gradnjo, ki zdaj veljajo za plinovode v EU, uveljavili tudi za plinovode zunaj EU. Po teh pravilih isto podjetje ne sme biti dobavitelj plina in upravitelj plinovoda. Za Severni tok 2 bi bilo sprejetje tega predloga problem, saj Gazprom želi biti tako njegov upravitelj kot dobavitelj plina.
Države članice EU so 8. februarja dosegle dogovor o skupnem stališču do sprememb direktive, ki za Severni tok 2 pomeni, da ni več vprašanje. Kompromisni predlog sta oblikovali Nemčija in Francija. Slovenija je po neuradnih informacijah STA zagovarjala stališče, da mora biti gradnja plinovoda Severni tok 2 v skladu z evropskim pravnim redom. Skupno stališče, ki so ga sprejele države članice, bo pogajalsko izhodišče držav članic pri pogajanjih o spremembi plinske direktive z Evropskim parlamentom.
Evropska komisija si s predlaganimi spremembami direktive hoče zagotoviti povečanje vpliva pri odločanju o gradnji plinovodov. Če bi bila pravila, po katerih isto podjetje ne bi več smelo biti upravitelj plinovoda in dobavitelj plina, s spremembami direktive uveljavljena tudi za plinovode zunaj EU, bi Evropska komisija pridobila pristojnosti za pogajanja z Rusijo o pogojih za dograditev plinovodov zunaj EU. Severni tok 2 je tak plinovod, ker Rusijo in Nemčijo povezuje neposredno prek Baltskega morja in se tako izogne članici EU Poljski.
