"Ključno je, da se izboljšajo humanitarne razmere v Gazi," je pred današnjo razpravo zunanjih ministrov članic EU o možnih ukrepih proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Pri tem ni želela napovedovati, kaj bo prinesla razprava o ukrepanju proti Izraelu. "Za nas je trenutno ključno, da se izboljšajo razmere na terenu, saj so katastrofalne," je Kallas ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov povedala o humanitarnih razmerah v Gazi.
Spomnila je, da je pretekli teden z izraelskim ministrom Gideonom Sarom dosegla dogovor o okrepitvi dobav humanitarne pomoči v palestinsko enklavo, da bi se izboljšale razmere. Po njenih besedah je sicer mogoče opaziti prve rezultate izpolnjevanja dogovora, kot je odprtje določenih mejnih prehodov, dobava vode in večje število tovornjakov s pomočjo. "Vendar pa bo treba storiti še več, da bo prišlo do resničnega izboljšanja na terenu," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob prihodu v Bruselj dejala, da Izrael krši 2. člen pridružitvenega sporazuma. "Stališče Slovenije je jasno. Izrael krši 2. člen pridružitvenega sporazuma z EU, ko gre za človekove pravice. Slovenija bo podprla sprejem vseh možnih ukrepov na ravni EU, da ustavimo to grozljivo morijo."
Glede napovedi premierja Roberta Goloba, da bo Slovenija ukrepala skupaj z drugimi podobno mislečimi državami članicami, če ukrepov proti Izraelu ne bo sprejela unija, je ministrica dejala, da je treba najprej počakati na razplet današnjega zasedanja v Bruslju.
Med možnimi ukrepi, ki bi jih lahko sprejeli na nacionalni ravni, je omenila embargo na izvoz orožja in prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu.
Kaj bo prinesla razprava ministrov o nadaljnjih korakih v zvezi s pregledom pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki ga izraelske oblasti po ugotovitvah Bruslja kršijo, medtem ni želela napovedovati. O tem bodo po njenih besedah odločale članice, pri čemer je dejala, da so se na junijskem zasedanju tudi ministri osredotočili predvsem na izboljšanje razmer za ljudi v Gazi.
Med možnimi ukrepi sta popolna prekinitev sporazuma in prekinitev političnega dialoga, za kar bi bilo potrebno soglasje vseh članic. Za prekinitev trgovinskega dela sporazuma bi medtem zadoščala že kvalificirana večina, kar pomeni najmanj 15 držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU. Soglasje bi bilo potrebno tudi za uvedbo sankcij proti izraelskim ministrom in prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, kar ne sodi v okvir pridružitvenega sporazuma. Da bi danes kateri od ukrepov prejel zadostno podporo, je sicer malo verjetno.
