Kitajski strokovnjaki: Novi koronavirus naj bi se širil preko prebavnega trakta
Strokovnjaki iz bolnišnice na univerzi v Wuhanu in s tamkajšnjega inštituta za virologijo so do odkritja prišli s preučevanjem vzorcev blata in rektalnih brisov pri bolnikih.
Veliko okuženih s koronavirusom je namreč imelo simptome, ki so značilni za diarejo, ne pa tudi drugih simptomov, kot je visoka vročina, ki so običajni pri okužbi z virusom.
Pri simptomih diareje je možen fekalno-oralni prenos virusa, zlasti ob pomanjkljivem umivanju rok ali neustreznem čiščenju sanitarij. V nekaterih delih Kitajske so javne sanitarije precej pogoste, poroča dpa.
Kitajske oblasti so danes sporočile, da bo v novozgrajeni bolnišnici v mestu Wuhan zdravnikom na pomoč priskočilo 1400 pripadnikov kitajske vojske oz. njenega medicinskega osebja. Prav tako so v bolnišnico, ki premore 1000 bolniških postelj, napotili strokovnjake za nadzor in preprečevanje epidemij.
O okužbi z novim koronavirusom, ki je izbruhnil konec decembra in povzroča virusno pljučnico, poročajo iz več kot 25 držav, okuženih je 14.300 ljudi, po zadnjih podatkih je zahteval 305 življenj. Zaradi pljučnice, ki jo povzroča virus, je na Filipinih umrla prva žrtev zunaj Kitajske. Umrl je 44-letni kitajski državljan, ki je prispel iz kitajskega Wuhana.
Epidemije v 21. stoletju manj smrtonosne kot v 20. stoletju
Pred novim koronavirusom, ki se hitro širi in je doslej zahteval že več kot 300 smrtnih žrtev, je začetek 21. stoletja zaznamovalo več epidemij. A čeprav so v svetu pogosto sprožile paniko, so bile precej manj smrtonosne od epidemij v 20. stoletju. Sledi pregled epidemij v obeh stoletjih.
Epidemije 21. stoletja
2002-2003: sars
Sindrom akutnega oteženega dihanja (sars), ki spada v družino koronavirusov, se je prvič pojavil v Guangdongu na jugu Kitajske novembra 2002, leta 2003 pa povzročil zdravstveno krizo. Prizadel je okoli 8000 ljudi po svetu, zahteval pa 774 življenj. Največ žrtev - skoraj 350 - je bilo na Kitajskem. Maja 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila, da je bolezen iztrebljena - to je šele druga bolezen, ki je dobila takšno oznako, prva so bile črne koze.
2003-2004: ptičja gripa
Smrtonosni virus H5N1, sev ptičje gripe, se je prvič pojavil leta 2003 na piščančjih farmah v Hongkongu in zahteval življenja več kot 400 ljudi, v glavnem na jugovzhodu Azije.
2009-2010: prašičja gripa
Virus H1N1 so marca leta 2009 odkrili v Mehiki in ZDA. Bolezni se je prijelo ime prašičja gripa. 11. junija istega leta so izdali opozorilo pred pandemijo, ki so ga odpravili 10. avgusta 2010. Virus je po podatkih WHO terjal 18.500 življenj v 214 državah in ni bil tako smrtonosen, kot so sprva pričakovali. Nekaj mesecev po izbruhu so izdelali cepivo zanj.
2013-2016: ebola
Ebola se je na zahodu Afrike Začela širiti marca 2014 in je postala najhujši izbruh te bolezni od njenega odkritja leta 1976. Nevarnemu virusu je podleglo 11.300 ljudi. Največ žrtev so našteli v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone. Je manj nalezljiva od večine nalezljivih bolezni, je pa zanjo značilna visoka, 40-odstotna smrtnost.
Epidemije 20. stoletja
1918-1919: španska gripa
Španska gripa je med letoma 1918 in 1919 prizadela velik del svetovnega prebivalstva, ki je to vstopalo v povojno obdobje. Po navedbah WHO je terjala najmanj 40 milijonov življenj, najbolj pa je prizadela tiste, ki so med prvo svetovno vojno (1914-1918) trpeli največje pomanjkanje.
1957-1958: azijska gripa
Azijska gripa je izbruhnila v dveh valovih - prvi je bil februarja 1957 na jugu Kitajske. Čez nekaj mesecev je dosegel Ameriki in Evropo. Bolezen, ki je prizadela predvsem pljuča, je zahtevala okoli 1,1 milijona smrtnih žrtev, med njimi so prevladovali starejši.
1968-1970: hongkonška gripa
Svet je obkrožila med poletjem 1968 in pomladjo 1970. Izbruhnila je v Hongkongu, od tam se je razširila po Aziji, konec leta 1968 je dosegla ZDA. Umrlo je milijon ljudi, med njimi številni otroci. V zgodovino se je zapisala kot prva pandemija moderne dobe, za katero so značilna hitra potovanja z letali.
1981 do danes: aids
Aids, ki ga povzroča virus hiv, je najbolj smrtonosna epidemija moderne dobe. Po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) je doslej zaradi aidsa, ki prizadene imunski sistem, umrlo 32 milijonov ljudi.
Vsakoletna epidemija navadne gripe
Ta vsako leto povzroči od tri do pet milijonov težkih primerov. Po podatkih WHO za navadno gripo letno umre od 250.000 do 500.000 ljudi.
Pripravila Maja Cerkovnik (STA)
