Nagrado bosta prejela "za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami", je danes v Stockholmu sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.
Letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko sta "uporabila orodja iz fizike za razvoj metod, ki so temelj današnjega zmogljivega strojnega učenja", so v obrazložitvi zapisali pri Švedski kraljevi akademiji znanosti.
"Računalniki ne morejo misliti, vendar lahko posnemajo funkcije, kot sta spomin in učenje. Letošnja nagrajenca na področju fizike sta to omogočila. Z uporabo konceptov in metod iz fizike sta razvila tehnologije, ki za obdelavo informacij uporabljajo mrežne strukture. Razvoj strojnega učenja se je v zadnjih letih močno razmahnil in uporablja strukturo, imenovano umetna nevronska mreža. Ko govorimo o umetni inteligenci, pogosto mislimo na to vrsto tehnologije," so pojasnili.
John Hopfield je ustvaril strukturo, ki posnema asociativni spomin in lahko shranjuje in rekonstruira vzorce v podatkih. Geoffrey Hinton pa je nato s pomočjo t. i. Hopfieldove mreže izumil metodo, ki neodvisno odkriva lastnosti v podatkih in tako opravlja naloge, kot je denimo prepoznavanje določenih elementov na slikah. Ta metoda je postala pomembna za velike umetne nevronske mreže, ki se danes uporabljajo na številnih področjih.
Oba sta s svojim delom od 80. let prejšnjega stoletja dalje pomagala postaviti temelje za revolucijo strojnega učenja, ki se je začela okrog leta 2010.
John J. Hopfield se je rodil leta 1933 v Chicagu v ZDA in leta 1958 doktoriral iz fizike na Univerzi Cornell, danes pa je profesor za molekularno biologijo na Univerzi Princeton. Poučeval je tudi na drugih uglednih ameriških univerzah, večji del svoje kariere pa sodeluje tudi z ameriškim podjetjem Bell Labs.
Geoffrey E. Hinton pa je bil rojen leta 1947 v Londonu in je leta 1978 doktoriral na Univerzi v Edinburghu, danes pa je profesor za računalništvo in informatiko na univerzi v Torontu v Kanadi. Ob strojnem učenju se ukvarja zlasti s psihologijo, umetno inteligenco in kognitivno znanostjo.
Lani so nagrado prejeli francoski znanstvenik Pierre Agostini, madžarsko-avstrijski znanstvenik Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier za prispevek k raziskovanju dinamike elektronov v atomih in molekulah.
Letošnje razglasitve nobelovcev so se začele v ponedeljek z razglasitvijo dobitnikov za medicino in fiziologijo. V sredo bo na sporedu razglasitev dobitnikov nagrade za kemijo, za literaturo v četrtek, v petek pa še za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo bodo razglašeni v ponedeljek, 14. oktobra.
Podelitev nagrad bo 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.
