Generalka za predajo kanclerskih poslov: Angela Merkel in Olaf Scholz Foto: EPA
Tribarvna nova nemška vlada - rdeči socialdemokrati, rumeni liberalci in Zeleni - naj bi kmalu začela delo. Zmagovalna stranka septembrskih volitev SPD pod vodstvom bodočega kanclerja Olafa Scholza je namreč sklenila koalicijsko pogodbo z liberalno FDP in okoljskimi Zelenimi. Prvič v nemški zgodovini bodo na oblasti tri stranke. Med glavnimi točkami so opustitev premoga do leta 2030, ponovna uporaba v ustavi določene omejitve javnega dolga leta 2023 in zvišanje minimalne urne postavke.{infobox-quote_full}181744{/infobox-quote_full}
Okoljska problematika je ena najbolj opaznih v koalicijski pogodbi. Bodoča vlada tako načrtuje konec uporabe premoga do leta 2030, osem let pred sprva predvidenim koncem. Prizadevala naj bi si tudi za uporabo dveh odstotkov ozemlja Nemčije za pridobivanje vetrne energije, osredotočili pa naj bi se tudi na pridobivanje energije na osnovi vodika. Stranke želijo, da bi do leta 2030 80 odstotkov elektrike izviralo iz obnovljivih virov, na nemških cestah pa naj bi bilo najmanj 15 milijonov električnih avtomobilov. Tovorni železniški promet naj bi povečali za 25 odstotkov. Poleg tega so se nemške stranke v pogodbi zavezale tudi k ponovni uporabi v ustavi določene omejitve javnega dolga leta 2023, ki je zaradi pandemije ne uporabljajo. Napovedale so zvišanje minimalne urne postavke na 12 evrov, trenutno je 9,60 evra. To bo po Scholzevih besedah pomenilo zvišanje plače za deset milijonov državljanov.{api_embed_photo}730393{/api_embed_photo}
Znana je tudi delitev ministrskih resorjev med strankami, o imenih pa se bolj ali manj javno ugiba. SPD bo poleg kanclerskega položaja pripadlo še šest ministrstev, med drugim za notranje zadeve, zdravje, obrambo ter delo in socialne zadeve. Zeleni bodo vodili pet ministrstev. Med temi so zunanje ministrstvo, ministrstvo za gospodarstvo in podnebno politiko, ki ga imenujejo kar superministrstvo, ministrstvo za okolje in varstvo potrošnikov ter ministrstvo za kmetijstvo. Finančno ministrstvo, pravosodno ministrstvo, ministrstvo za promet in digitalizacijo ter ministrstvo za izobraževanje in raziskave so pripadla FDP. Kot bodoča zunanja ministrica se omenja sovoditeljica Zelenih Annalena Baerbock, medtem ko naj bi drugi sovoditelj stranke Robert Habeck postal "superminister" za gospodarstvo in podnebno politiko. Minister za finance bo predvidoma lider liberalcev Christian Lindner. Prav na njegovem področju bi znalo biti najbolj zanimivo: Zeleni so v predvolilni kampanji namreč zagovarjali zvišanje davkov, da bi s tem krili investicije v zeleni prehod, medtem ko liberalci temu odločno nasprotujejo in pozivajo k fiskalni previdnosti.{infobox-gray}181745{/infobox-gray}
Spremembe se obetajo tudi na drugih področjih. Priseljenci naj bi po novem za državljanstvo lahko zaprosili po petih letih bivanja v Nemčiji, omogočeno bi bilo tudi dvojno državljanstvo. To je velika sprememba za tisoče Turkov, ki tudi po več desetletjih v Nemčiji ostajajo tuji državljani. Na leto naj bi zgradili 400.000 novih stanovanj, volilno pravico bi ljudje dobili že pri 16 letih. In še, nova koalicija načrtuje legalizacijo prodaje konoplje, pri čemer bi nadzirali njeni kakovost in distribucijo.
"Druži nas želja, da to državo naredimo boljšo," je ob tem poudaril bodoči kancler Scholz, ki bo po 16 letih vladanja nasledil Angelo Merkel. Zavzel se je tudi za suvereno Evropo, kar bo ključna prednostna naloga na področju zunanje politike prihodnje nemške vlade. Dodal je, da so vse stranke v koaliciji enakovredne. Šef liberalcev Lindner je izpostavil, da so sestavili "sredinsko koalicijo, ki bo državo popeljala naprej", sopredsednik Zelenih Habeck je poudaril, da so v boju proti podnebnim spremembam na pravi poti, tudi glede omejitve segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven.
Novo vlado naj bi v zveznem parlamentu potrdili v tednu, ki se začne 6. decembra. Pred tem želijo Zeleni o podpori glede koalicijske pogodbe vprašati še člane, SPD in FDP pa načrtujeta kongresa strank.
