Največje romanje skoraj brez romarjev

V Meko, poleg Medine in Jeruzalema eno od treh najsvetejših muslimanskih mest, bi se morali v teh dneh zgrinjati milijoni vernikov z vsega sveta. Ne bo jih. Pandemija novega koronavirusa je povsem oklestila letošnji hadž, tradicionalno romanje, ki naj bi se ga, če le ima zdravstvene in finančne možnosti, enkrat v življenju udeležiti vsak musliman. Toda letos naj bi bilo vernikov največ deset tisoč, pa še ti so bili izbrani izmed tistih, ki živijo in delajo v Savdski Arabiji.

Srečni izbranci in izbranke

O tem, kdo se bo lahko udeležil hadža, so letos odločali na nekakšni loteriji. Za karto na romanje so se lahko prijavili zgolj prebivalci Savdske Arabije, ki so državljani okoli 160 držav. Tujih državljanov bo letos okoli 70 odstotkov vseh romarjev. Preostali izbrani Savdijci so predstavniki zdravstva in vojske, ki so preživeli covid-19. Bolezen je v Savdski Arabiji do včeraj po uradnih podatkih zahtevala 2760 življenj, v državi s 35 milijoni prebivalcev pa se je doslej okužilo skoraj 270 tisoč ljudi.
Med srečnimi izbranci oziroma izbrankami je bila tudi 25-letna Fatin Daud, študentka iz Malezije, ki se izobražuje v Savdski Arabiji. Potem ko je bila izžrebana, so pri njenih vratih pozvonili predstavniki savdskega zdravstvenega ministrstva in jo testirali na novi koronavirus. Nato je dobila elektronsko zapestnico za spremljanje gibanja, morala pa je tudi v sedemdnevno karanteno na domačem naslovu. Zatem so jo odpeljali v hotel v Meki, kjer je ostala v samoizolaciji. V hotelsko sobo so ji vsak dan trikrat dostavili veliko škatlo hrane.

Od kolere do črnih koz

Zanimivo je, da bodo letos savdske oblasti romarjem krile vse stroške, medtem ko sicer ljudje najpogosteje denar za udeležbo na hadžu zbirajo dolga leta in potem v petih dneh romanja porabijo vse prihranke. Pandemija pomeni hud udarec za savdski proračun, saj se v dneh romanja vanj steče okoli dvanajst milijard ameriških dolarjev. Meko in Medino sicer obišče okoli sedem milijonov turistov na leto, savdski prestolonaslednik in de facto vladar Mohamed bin Salman pa je prav letos nameraval to število podvojiti. Zato so v minulih letih liberalizirali vizumsko politiko in dovolili obiske Meke in Medine v lastnem aranžmaju.
Letos se je zgodilo prvič, da je bil hadž praktično odpovedan od ustanovitve kraljevine Savdske Arabije leta 1932, toda od pričetka romanj v devetem stoletju je hadž zaradi vojn in bolezni odpadel natanko 40-krat. Najpogostejša bolezen, ki se je v minulem stoletju širila v Meki in Medini, je bila kolera, pa tudi črne koze. Leta 1972 je to bolezen prinesel romar iz tedanje Jugoslavije, natančneje iz Prizrena. Leta 1987 so verniki iz Azije v Meko prinesli meningitis, ki se je nato z vrnitvijo vernikov domov razširil v podsaharsko Afriko. Manj nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza, denga in poliomielitis oziroma otroška paraliza, so prav tako z romarji prišle v Meko. Savdske zdravstvene oblasti sicer ocenjujejo, da se okoli 40 odstotkov vernikov med romanjem okuži s katero od bolezni, zato že desetletja od vernikov zahtevajo potrdila o cepljenju proti rumeni mrzlici, meningitisu in otroški paralizi.

Okrnjeni kurban bajram

Hadž je eden od petih stebrov islama in vsak musliman bi ga moral opraviti najmanj enkrat v življenju. V okviru rituala se morajo romarji med drugim sedemkrat sprehoditi okoli črnega mavzoleja, kjer je črni kamen oziroma kaba. Med petdnevnim romanjem pa se bodo romarji zbrali tudi na gori Arafat, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo pridigo. Vrhunec bo z začetkom kurban bajrama, ki se obeležuje z obrednim kamenjanjem hudiča. Kurban bajram je poleg ramazanskega bajrama drugi najpomembnejši praznik za muslimane.
Kurban bajram bodo ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje proslavili tudi v Sloveniji. Kot so za STA pojasnili pri islamski skupnosti, bodo imeli v petek v ljubljanski džamiji bajramsko molitev, ki jo bodo opravili v štirih terminih po 50 oseb. Islamska skupnost v Sloveniji je namreč 9. julija omejila aktivnosti v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana in drugih verskih objektih. Trenutno opravljajo samo opoldansko molitev, vključno s petkovo molitvijo, in ob tem popisujejo prisotne.
To bo druga bajramska molitev v džamiji, prvo so imeli ob koncu ramazana.