Nacionalni park Mljet te dni pretresa buren spor med vodstvom parka in lokalnim prebivalstvom. Uprava parka je namreč na treh nenaseljenih otočkih nastavila posebne pasti za lov na male indijske munge. S tem ukrepom želijo zaščititi ogrožene ptičje vrste, a so domačini ostro nastopili proti poboju živali. Prebivalci opozarjajo, da so mungi otok pred več kot stoletjem rešili pred nevarnimi plazilci.
Oblasti so munge na otok pripeljale leta 1910. Takrat so strupeni modrasi močno ogrožali prebivalce in živino. Mungi so svojo nalogo odlično opravili in drastično zmanjšali število kač, zato jih domačini še danes spoštujejo. Uprava parka pa danes opozarja, da mali plenilci predstavljajo veliko grožnjo za gnezdeče ptice, kot sta morski vranec in sredozemski galeb.
Novozelandske pasti
Direktor Nacionalnega parka Mljet Ivan Sršen po poročanju hrvaških medijev pojasnjuje, da projekt nadzora populacije mungov počasi zaključujejo. Strokovnjaki so pasti nastavili zgolj na nenaseljenih otočkih Kobrava, Moračnik in Tajnik, kjer ni sprehajalcev ali hišnih ljubljenčkov. Sršen poudarja, da pasti ne predstavljajo nevarnosti za ljudi, saj imajo zelo majhno odprtino, v katero žival vstopi.
Vodstvo parka je mehanske pasti naročilo z Nove Zelandije. Sršen pojasnjuje, da na hrvaškem trgu prodajajo zgolj živolovke. Če bi uporabili te, bi morali ujete živali kasneje ročno usmrtiti, kar bi povzročilo nepotrebno trpljenje. Novozelandske pasti žival usmrtijo takoj. Park ujete živali, med katerimi je tudi veliko podgan, nato preda pooblaščenemu podjetju za ravnanje z živalskimi ostanki. Naravovarstveniki opozarjajo, da se mungi na otoku prehitro množijo in da jih na razgibanem terenu ne morejo preprosto poloviti in preseliti.
Domačini se bojijo vrnitve nevarnih plazilcev
Predstavnica domačinov in promotorka otoka Ane Stražičić Rodriguez ostro nasprotuje ukrepom parka. Poudarja, da več kot 95 odstotkov prebivalcev otoka podpira munge. Domačini ne želijo, da park živali ubija ali sterilizira, saj živijo v sožitju že več kot 120 let. Ane opozarja, da bodo ukrepi parka povzročili ponovno razmnoževanje nevarnih modrasov, kar bo neposredno ogrozilo varnost ljudi. Prebivalci se na družbenih omrežjih sprašujejo, zakaj so ptice nenadoma postale pomembnejše od naravnega sovražnika nevarnih plazilcev.
Stroka, na drugi strani malega indijskega munga uvršča med invazivne vrste in škodljivce. Ker v Dalmaciji nimajo naravnih sovražnikov, se njihova populacija hitro povečuje. Biologi opozarjajo, da trajno rušijo ekosistem, saj plenijo manjše ptice, plazilce in dvoživke. Ko jim zmanjka kač, se lotijo tudi kmetijskih pridelkov, kot so grozdje in fige, ter domače perutnine. Zato naravovarstveniki vztrajajo, da morajo njihovo število strogo nadzorovati in s tem zaščititi domačo favno.
