Dolgotrajna težava, ki vse pogosteje pesti dubrovniško območje, je znova v središču pozornosti domače in svetovne javnosti. Potem ko je močan južni veter v začetku tedna razburkal morje in premešal Jadransko morje, so na obalo Dubrovnika prispele nove, ogromne količine odpadkov. Med naplavinami prevladujejo plastika, les in različen rastlinski material, ki so dobesedno zasuli priljubljene turistične točke.
Samo v enem dnevu so komunalne službe iz starega pristanišča potegnile približno 20 kubičnih metrov plastike in rastlinskih odpadkov, medtem ko so z območja Posata odstranili še dodatnih deset kubičnih metrov materiala. O tem perečem problemu se je razpisal tudi ugledni ameriški časnik New York Times, ki je situacijo izpostavil kot nazoren primer globalnega problema onesnaževanja. Zapisali so, da je to "pravi znak, kako so lahko smeti ene države dejansko smeti druge države", poroča hrvaški Večernji list.
Sistemska težava in mrtve živali
Po navedbah dubrovniških mestnih služb in ugotovitvah tujih medijev večina odpadkov ponovno izvira iz sosednje Albanije. To potrjujejo oznake na embalaži in vrsta materialov, najdenih na terenu. Predstavnica mesta Dubrovnik Marija Pajić Bačić je pojasnila, da je na podlagi teh dokazov izvor onesnaženja jasen.
Lokalni vodnik Ivan Vuković je opozoril na grozljivejše posledice onesnaženja. "Ne gre le za plastiko. Videli smo tudi mrtve živali, ki so jih tokovi prinesli do južnega dela Mljeta. Problem je sistemski in dolgotrajen," je dejal. Močni morski tokovi so med nevihto tone smeti odvrgli ne le v staro mestno jedro, temveč tudi na priljubljeno plažo Banje. Dubrovniški župan Mato Franković je poudaril, da so mestne službe na takšne situacije žal že navajene, saj se pojavljajo vsako zimo. Čistilne ekipe so na terenu od zgodnjih jutranjih ur, tovornjaki za odvoz odpadkov pa bodo v prihodnjih dneh pospešeno odvažali plastiko, kovino in celo medicinske odpadke, ki so končali na obali.
Diplomatska prizadevanja in geografska usoda
Znanstveniki in komunalne službe pojasnjujejo, da je Jadransko morje zaradi svoje oblike in tokov specifično. Zaradi relativno zaprtega bazena in ozkega izhoda pri Otrantskih vratih je mogoče vnaprej predvideti gibanje odpadkov. V zimskih mesecih, ko pihajo močni južni vetrovi, odpadki iz rečnih ustij in obalnih območij Albanije redno potujejo proti severu in končajo na jugu Hrvaške.
Župan Franković je potrdil, da hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve že leta vodi pogovore z albansko stranjo. "Vemo, od kod odpadki prihajajo. Ponudili smo tudi finančno in tehnično pomoč pri upravljanju z odpadki," je dejal in dodal zaskrbljujoče dejstvo, da vidimo le del smeti, ki plava na površju, medtem ko velik del potone na dno. Župan dubrovniško-neretvanske županije Blaž Pezo meni, da je edina rešitev čezmejno sodelovanje, predlagal pa je celo satelitski nadzor, ki bi omogočil zgodnje odkrivanje večjih kupov odpadkov, preden ti dosežejo obalo.
Dubrovnik, ki si prizadeva biti primer trajnostne destinacije in je leta 2020 podpisal zavezo o zmanjšanju plastičnega odpada, se tako bori z dvojnim izzivom: letno gosti milijone turistov, ki ustvarjajo lastne odpadke, hkrati pa mora sanirati posledice slabega upravljanja z odpadki v sosednjih državah.
