Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan je odgovoril na odprto pismo upokojenega verskega voditelja muslimanov v Bosni in Hercegovini (BiH) Mustafa Cerića. Dolgoletni reis-ul-ulema, torej veliki mufti, kar je podobno nazivu nadškofa med katoliki, je namreč Kučana v javnem pismu 23. aprila obtožil, da naj bi bil stal za famoznim non-paperjem, ki predvideva razdelitev BiH po etničnih principih.
Že v prvem stavku na polemično Cerićevo pismo Kučan nedvoumno poudari: "Glede BiH sem se vselej dosledno in povsod zavzemal za njeno ozemeljsko celovitost, za enakopravnost njenih treh narodov, Bošnjakov, Hrvatov in Srbov, v mejah, kakršne je imela kot jugoslovanska republika. To veste oziroma bi lahko vedeli tudi vi."{infobox-quote_full}161212{/infobox-quote_full}
Spričo tega, piše Kučan, ga je "presenetilo tolmačenje mojega poročila o BiH. Pripravil sem ga v začetku leta 2011 po naročilu takratnega predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja kot oporo za njegovo razpravo o razmerah v BiH, ki naj bi se odvila na vrhu EU. Pa je razprava potem odpadla. Pri pripravi poročila sem izhajal iz krute realnosti, v kateri živijo državljani BiH, in ne iz fiktivnih stanj in iracionalnih podmen. Moje izhodišče je bilo, da obstoj BiH zagotavljajo njeni državljani, ker je to njihov interes, in ne sile od zunaj ali od zgoraj." Cerić je namreč Kučanu očital, da naj bi bil prav on leta 2011 kot posebni odposlanec slovenske vlade v Bosni menda prvi vprašal: "Ali si državljani BiH to državo sploh želijo ali ne?" To Cerić zdaj za nazaj razume kot "umetno klico iz vaše (Kučanove, op. p.) tajne epruvete sedanjega non-paper virusa".
Kučan nadaljuje: "Zato ne delim vašega mnenja, da je sreča, da mednarodna skupnost ni obravnavala poročila. Žal mi je, da ni prepoznala priložnosti, ki sem jih v poročilu nakazal. Morda bi bile razmere v BiH danes bistveno drugačne, če bi bila bilanca njenega angažiranja pozitivnejša in ne bi prevladalo zadovoljstvo ob statusu quo in dejstvu, da v BiH zdaj ni vojne, kot mi je bilo rečeno v Bruslju, kamor se s poročilom nisem vsiljeval sam." Ter dodaja: "Dejstvo je, da je obdobje od sprejetja Daytonskega sporazuma v veliki meri obdobje izgubljenih priložnosti in da bi nadaljevanje obstoječega stanja pomenilo težko nadomestljivo izgubo za gospodarski in socialni razvoj, za blaginjo, za doseganje funkcionalnosti države in za njeno približevanje EU."
Še to je Kučan navedel v svojem odgovoru: "Celotna moja analiza, vključno z odstavkom, ki vas je, tako iztrgan, navedel k pisanju, je poziv za ohranitev ozemeljske celovitosti BiH. Naj ponovim, BiH kot države treh enakopravnih narodov. Famozni non-paper, vsaj kolikor je poznan javnosti, pa se zavzema za razkosanje BiH, ne da bi njene državljane o tem kdor koli kaj vprašal." V tem Kučan vidi bistveno razliko.
Cerića, ki meni, da je Kučanov "antibosanski virus" sedaj javnosti "odkril nesrečni Janez Janša", uspe bivši slovenski predsednik še okrcati, da BiH tudi sam deli, ko jo pač v pismu dosledno naziva zgolj kot Bosno. Ter ga izzove: "Koliko ste sami prispevali k temu, da bi BiH obstala kot država treh enakopravnih narodov in hkrati storila pomembne korake k svoji funkcionalnosti in približevanju EU? Z drugačno opredelitvijo bi pomembno prispevali k temu, da bi bila razmišljanja o razkosanju BiH odveč. Na žalost pa taka razmišljanja obstajajo tako znotraj BiH kot izven nje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
