Montenegristika v boju za preživetje v lastni državi

Kljub številnim pritiskom vlade in medijskim napadom ter odtegnitvam denarnih podpor je Fakulteta za črnogorski jezik (FCJK) na Cetinju te dni znova pripravila znanstveno konferenco Cetinjski filološki dnevi. Četrta konferenca je v staro črnogorsko prestolnico pritegnila več deset udeležencev iz dvajsetih držav Evrope in še iz ZDA. Med njimi so bili tudi udeleženci iz Slovenije. Med plenarnimi predavatelji je bil Marijan Dović, literarni zgodovinar pri ZRC SAZU iz Ljubljane, o zaključkih konference pa je med drugimi spregovorila slovenska pisateljica in literarna zgodovinarka Alenka Jensterle Doležal, sicer profesorica v Pragi.

Pogovarjali smo se z enim od organizatorjev konference, filologom Novico Vujovićem. Dejal je, da je FCJK ogrožena, saj zadnje vlade njenim zaposlenim niso hotele povišati plač, čeprav so jih povišale vsem drugim v črnogorskem javnem sektorju. Prav tako jim ne namenjajo rednega denarja za vzdrževanje in obnovo objektov: "Obeta se nam še vse kaj hujšega, saj je vršilec dolžnosti direktorja Agencije za nadzor in kakovost visokošolskega izobraževanja Goran Danilović politikantsko izjavil, da bi bilo naslednje leto nelogično našo fakulteto spet akreditirati. Torej bi nas kar ukinil, pa čeprav je naša fakulteta, ki se ukvarja z montenegristiko, spoštovala vse najstrožje procedure ter domače in tuje standarde, o čemer priča tudi jasna dokumentacija."

Treba je razumeti, da so po odhodu z oblasti Mila Đukanovića in njegovih socialistov, ki so pravzaprav Črno goro znova pripeljali do neodvisnosti leta 2006, nasledniki veliko bolj naklonjeni prosrbski struji. Ta pa skuša zanikati obstoj posebnega črnogorskega jezika, s tem pa tudi obstoj črnogorskega naroda in v perspektivi seveda sam obstoj črnogorske neodvisne države, čeprav je ta medtem že postala članica pakta Nato in je kandidatka za članstvo v EU. Tako je v plenarnem nastopu akademik Adnan Čirgić povedal: "Po parlamentarnih volitvah leta 2020, ki so se izšle v politično verifikacijo litijaškega puča, so profesorji in sodelavci FCJK z razglasi, kolumnami, intervjuji in siceršnjim družbenim aktivizmom pripomogli omejiti rušilni potencial pretencioznega velikosrbskega prevrata, ki je postregel z ekspanzijo šovinizma in grožnjami Črnogorcem in drugim manj številnim narodom. Prav zavoljo te artikulacije državljanskega protesta, ko je FCJK prevzela vlogo intelektualnega središča upora zoper nacionalizem - za nameček je fakulteta tudi v svetu prepoznana kot center montenegristike - so jo nove oblasti markirale kot tarčo."

Če v tej luči gledamo na Cetinjske filološke dneve, je konferenca zares postregla z mnogimi presežki. Znanstveniki, predvsem iz tujine, so tako v delovnih skupinah razpravljali o črnogorskih srednjeveških rokopisih, veliko pa je bilo tudi prispevkov o sodobnih jezikovnih razmerah v Črni gori, o sodobni črnogorski literaturi, komparativnih jezikoslovnih študijah. Še posebno so bili organizatorji ponosni na gosta Tomasza Kamusello, raziskovalca moderne zgodovine z Univerze St. Andrews na Škotskem, ki je predvsem usmerjen v interdisciplinarne raziskave jezikovnih politik in nacionalizmov v današnji Srednji Evropi. Ob tej priliki so predstavili njegovo novejše delo, ki je pravzaprav zgodovinski atlas jezikovnih politik v omenjenem delu Evrope.

V zaključkih, ki smo jih že omenili, je bilo rečeno: "Fakulteta za črnogorski jezik in književnost dokazuje svoj pogum, za kar pa plačuje visoko ceno." Tako se ne zavzema le zase, pač pa tudi za druge in daje pomemben prispevek k montenegristiki, kot mladi vedi, in s tem vsem drugim slovanskim filologijam. "Fakulteta je prevzela nalogo biti vest črnogorske družbe tako, da vztraja pri demokratičnih vrednotah te družbe in pri obrambi nacionalne identitete, katere medij je jezik, kajti že naši predniki so nas naučili, da sta jezik in narod pravzaprav eno in isto," so še zapisali.