Nova raziskava je pokazala, da naj bi bilo starodavno inkovsko mesto v perujskih Andih Machu Picchu starejše, kot so strokovnjaki sprva mislili, in sicer za vsaj dve desetletji. Ekipa znanstvenikov, ki jo je vodil profesor antropologije na ameriški univerzi Yale Richard Burger, je s pomočjo tehnike radiokarbonskega datiranja ugotovila, da je bilo območje poseljeno med letoma 1420 in 1530, inkovski vladar Pachacuti, ki je mesto predvidoma dal zgraditi kot počitniško podeželsko posestvo za plemstvo, pa naj bi bil prav tako prišel na oblast prej, kot je veljalo doslej. To bi pomenilo, da so se tudi njegovi osvajalski pohodi zgodili prej, kar bi utegnilo pojasniti, kako je lahko civilizacija Inkov postala največji in najmočnejši imperij na ameriški celini pred prihodom Krištofa Kolumba.
V mestu, ki leži na gorskem grebenu v sedanjem Peruju na nadmorski višini skoraj 2500 metrov, stoji več kot 200 kamnitih zgradb, med drugim obredno kopališče, templji in celo observatorij. Stene iz granitnih blokov, ki v nekaterih primerih tehtajo več kot 50 ton, so še danes lepo ohranjene, stavbam manjkajo le slamnate strehe. Prebivališča obdaja tudi več kot 100 teras, na katerih so prebivalci gojili različne pridelke.
Zgodovinarji so doslej pri določanju starosti Machu Picchuja izhajali iz zgodovinskih zapisov, po katerih sodeč, naj bi bilo mesto nastalo po letu 1440, morebiti pa celo 1450. Nova raziskava Burgerja in kolegov pa je z metodo akceleratorske masne spektrometrije ta predvidevanja postavila pod vprašaj. Za datiranje s to tehniko je dovolj že majhna količina organskega materiala, kar je raziskovalcem omogočilo, da so lahko preučili večje število vzorcev. Preverili so posmrtne ostanke 26 posameznikov, ki so bili izkopani med arheološkimi deli leta 1912. Trupla so bila pokopana pod skalami, skalnimi previsi ali pa v majhnih jamah, katerih vhodi so bili zagrajeni s kamnitimi stenami, poleg kostnih ostankov pa so našli tudi različne predmete, denimo izdelke iz keramike ter bronaste in srebrne igle za spenjanje ogrinjal.
"To je prva raziskava, ki na podlagi znanstvenih dokazov ponuja oceno o tem, kdaj je bil zgrajen Machu Picchu in kako dolgo so ljudje tam živeli," je dejal Burger. Zgodovinske zapise, iz katerih so do zdaj črpali zgodovinarji, so ustvarili španski konkvistadorji po tem, ko so zavzeli območje, na katerem se nahajajo ostanki skrivnostnega mesta, a najnovejša študija naj bi pokazala, da niso nujno zanesljivi, pravijo znanstveniki. Čeprav priznavajo omejitve radiokarbonskega datiranja, kljub temu vztrajajo, da pisni dokazi Špancev niso verodostojni. "Morda je čas, da pri rekonstruiranju časovnice inkovskega imperija in datiranju njihovih spomenikov damo prednost dokazom iz radiokarbonske analize," so zapisali v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Antiquity.
Perujske oblasti so sicer ruševine Machu Picchuja ponovno odprle za turiste, potem ko so znamenitost na začetku letošnjega leta zaprli zaradi pandemije covida-19. Zaradi higienskih ukrepov je vstop dovoljen le okoli tisoč ljudem na dan, kar je približno 50 odstotkov dovoljenega števila pred pandemijo.
