Logar za angažma na Zahodnem Balkanu

Razprava ministrov o Zahodnem Balkanu je potekala na pobudo skupine devetih držav članic EU, med njimi tudi Slovenije
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Evropski zunanji ministri so se včeraj po dolgem času spet srečali v živo. Ciprski minister Nikos Kristodulides s kepico pozdravlja v Bruslju zbrane kolege. Foto: REUTERS
Pool

Slovenski zunanji minister Anže Logar se danes v Bruslju udeležuje rednega zasedanja Sveta Evropske unije (EU) za zunanje zadeve. Ministri so razpravo posvetili predvsem razmeram na Zahodnem Balkanu in transatlantskim odnosom, sporočajo iz ministrovega kabineta. Razprava o Zahodnem Balkanu je bila sicer predvidena že na aprilskem zasedanju, a so jo zaradi pomembnosti teme preložili na srečanje, ko se ministri sestajajo v živo, je ob tem spomnila slovenska tiskovna agencija STA. Ministri pa so opravili tudi neformalni videokonferenčni pogovor s posebnim odposlancem predsednika Združenih držav Amerike za podnebje Johnom Kerryjem.

Borrellovo poročilo

Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v uvodnem delu zasedanja poročal o svojem obisku v Mavretaniji, Maliju in Čadu. Izpostavil je vprašanje globalnega zdravja z vidika geopolitičnih posledic pandemije covida-19 in soočanja s krizo, tudi v luči bližnjega vrha o zdravju skupine G20 v Rimu. Borrell je predstavil razmere v Afganistanu po pogovoru z državnim sekretarjem ZDA Anthonyjem Blinknom ter aktualno dogajanje v Rusiji, Iranu, Libanonu, Palestini in Belorusiji. Glede Rusije se je razvila razprava o sankcijah Moskve proti osmim državljanom EU, med njimi sta predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in komisarka Vera Jourova, ter o diplomatskem sporu med Rusijo in Češko. Znova so spregovorili tudi o zdravstvenem stanju zaprtega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Minister Logar je ob tem kolege seznanil o nedavnem obisku predstavnice beloruske opozicije Svetlane Tihanovske v Ljubljani. Kot rečeno, so ministri govorili tudi o Afganistanu, saj so ZDA umik svojih sil iz te države napovedale do septembra, formalno pa se je njihov umik začel že ta mesec.

Razprava ministrov o Zahodnem Balkanu je potekala na pobudo skupine devetih držav članic EU, med njimi tudi Slovenije. V razpravi o regiji, ki jo je zelo prizadela pandemija covida-19, je bil omenjen tako strateški pomen širitvene politike kot tudi drugi vidiki povezovanja s to regijo. Minister Logar je na sestanku v imenu Slovenije in Avstrije izpostavil pomen nadaljnjega aktivnega angažmaja EU na Zahodnem Balkanu in njene širitve za varnost in stabilnost. Izrazil je obžalovanje zaradi zastoja v širitvenem procesu in pri potrditvi pogajalskih okvirjev za Severno Makedonijo in Albanijo. Zavzel se je tudi za premostitev razvojnega razkoraka med EU in regijo, ki ga je pandemija covida-19 dodatno poglobila. Izpostavil je še pomen transatlantskega sodelovanja pri reševanju ključnih vprašanj. Po poročilih iz Bruslja pa le ni bilo govora o spornem non-paperju, ki naj bi predvideval spremembe meja na Zahodnem Balkanu po etničnih šivih.

Zbliževanje z ZDA

Ministri so nadaljevali razpravo o transatlantskih odnosih, ki so jo začeli na decembrskem svetu, dopolnili pa so jo na videokonferenčnem pogovoru z novim državnim sekretarjem ZDA Blinknom na februarskem svetu za zunanje zadeve in na pogovoru voditeljev držav članic s predsednikom ZDA Joejem Bidnom na marčnem evropskem svetu. Namen je bil opraviti pregled dosedanjega razvoja odnosov in začrtati nadaljnje sodelovanje z novo ameriško administracijo. Ministri so pozdravili napovedan vrh EU-ZDA v juniju, ki bo omogočil pregled celotnega nabora transatlantskih odnosov predvsem na področjih, kot so boj proti pandemiji, podnebna politika, varnostna in obrambna vprašanja ter trgovina.

Logar je v videokonferenčnem pogovoru s posebnim odposlancem ameriškega predsednika za podnebje Kerryjem izpostavil pomen transatlantskega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam ter vlogo EU v pogajanjih s tretjimi državami pred in med podnebno konferenco Združenih narodov COP26, načrtovano v začetku novembra v Glasgowu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta