Slovenski zunanji minister Anže Logar se danes v Bruslju udeležuje rednega zasedanja Sveta Evropske unije (EU) za zunanje zadeve. Ministri so razpravo posvetili predvsem razmeram na Zahodnem Balkanu in transatlantskim odnosom, sporočajo iz ministrovega kabineta. Razprava o Zahodnem Balkanu je bila sicer predvidena že na aprilskem zasedanju, a so jo zaradi pomembnosti teme preložili na srečanje, ko se ministri sestajajo v živo, je ob tem spomnila slovenska tiskovna agencija STA. Ministri pa so opravili tudi neformalni videokonferenčni pogovor s posebnim odposlancem predsednika Združenih držav Amerike za podnebje Johnom Kerryjem.
Borrellovo poročilo
Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v uvodnem delu zasedanja poročal o svojem obisku v Mavretaniji, Maliju in Čadu. Izpostavil je vprašanje globalnega zdravja z vidika geopolitičnih posledic pandemije covida-19 in soočanja s krizo, tudi v luči bližnjega vrha o zdravju skupine G20 v Rimu. Borrell je predstavil razmere v Afganistanu po pogovoru z državnim sekretarjem ZDA Anthonyjem Blinknom ter aktualno dogajanje v Rusiji, Iranu, Libanonu, Palestini in Belorusiji. Glede Rusije se je razvila razprava o sankcijah Moskve proti osmim državljanom EU, med njimi sta predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in komisarka Vera Jourova, ter o diplomatskem sporu med Rusijo in Češko. Znova so spregovorili tudi o zdravstvenem stanju zaprtega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Minister Logar je ob tem kolege seznanil o nedavnem obisku predstavnice beloruske opozicije Svetlane Tihanovske v Ljubljani. Kot rečeno, so ministri govorili tudi o Afganistanu, saj so ZDA umik svojih sil iz te države napovedale do septembra, formalno pa se je njihov umik začel že ta mesec.
Razprava ministrov o Zahodnem Balkanu je potekala na pobudo skupine devetih držav članic EU, med njimi tudi Slovenije. V razpravi o regiji, ki jo je zelo prizadela pandemija covida-19, je bil omenjen tako strateški pomen širitvene politike kot tudi drugi vidiki povezovanja s to regijo. Minister Logar je na sestanku v imenu Slovenije in Avstrije izpostavil pomen nadaljnjega aktivnega angažmaja EU na Zahodnem Balkanu in njene širitve za varnost in stabilnost. Izrazil je obžalovanje zaradi zastoja v širitvenem procesu in pri potrditvi pogajalskih okvirjev za Severno Makedonijo in Albanijo. Zavzel se je tudi za premostitev razvojnega razkoraka med EU in regijo, ki ga je pandemija covida-19 dodatno poglobila. Izpostavil je še pomen transatlantskega sodelovanja pri reševanju ključnih vprašanj. Po poročilih iz Bruslja pa le ni bilo govora o spornem non-paperju, ki naj bi predvideval spremembe meja na Zahodnem Balkanu po etničnih šivih.
Zbliževanje z ZDA
Ministri so nadaljevali razpravo o transatlantskih odnosih, ki so jo začeli na decembrskem svetu, dopolnili pa so jo na videokonferenčnem pogovoru z novim državnim sekretarjem ZDA Blinknom na februarskem svetu za zunanje zadeve in na pogovoru voditeljev držav članic s predsednikom ZDA Joejem Bidnom na marčnem evropskem svetu. Namen je bil opraviti pregled dosedanjega razvoja odnosov in začrtati nadaljnje sodelovanje z novo ameriško administracijo. Ministri so pozdravili napovedan vrh EU-ZDA v juniju, ki bo omogočil pregled celotnega nabora transatlantskih odnosov predvsem na področjih, kot so boj proti pandemiji, podnebna politika, varnostna in obrambna vprašanja ter trgovina.
Logar je v videokonferenčnem pogovoru s posebnim odposlancem ameriškega predsednika za podnebje Kerryjem izpostavil pomen transatlantskega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam ter vlogo EU v pogajanjih s tretjimi državami pred in med podnebno konferenco Združenih narodov COP26, načrtovano v začetku novembra v Glasgowu.