"Kaos v Afganistanu in predaja predaja sodobne oborožitve za 300 tisoč mož talibanom je doslej največji poraz za Nato v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj je simbol konca neke dobe." S temi besedami je slovenski premier Janez Janša na Twitterju komentiral bliskovito zamenjavo oblasti v Afganistanu in kaos na letališču v Kabulu, od koder želi množica ljudi v strahu pred morebitnim maščevanjem talibanov čim prej zapustiti državo.
Bebler: ZDA so si želele samo maščevanja
Medtem ko se evakuacijski leti iz afganistanske prestolnice tudi s po več sto ljudmi na krovu nadaljujejo, se postavlja vprašanje, ali so talibani zvezi Nato in njenim članicam, tudi Sloveniji, prizadejali najhujši poraz v zgodovini zavezništva. "Lahko bi rekli tudi tako. Vendar pa to ni vojaški poraz Nata, to je politični poraz Nata, ki je sledil zgrešeni politiki ZDA. Pri tem je soodgovorna tudi Slovenija. Politika ZDA, ki je bila zgrešena od samega začetka, torej od septembra 2001, je v to vojno potegnila tudi Nato in njegove članice," ocenjuje obramboslovec Anton Bebler. Ob tem pojasnjuje, da Natove sile v Afganistanu niso bile vojaško premagane oziroma poražene, lahko pa govorimo o porazu politike, ki je bila posledica prisotnosti oziroma se je izražala tudi v prisotnosti oboroženih sil ZDA in drugih držav.
"Politični smotri, zaradi katerih so bili tam, niso bili doseženi. V tem smislu je to politični poraz," pojasnjuje Bebler. Politika Washingtona do Afganistana je bila po njegovi oceni zgrešena, ker ni imela drugega namena kot maščevanje za teroristične napade Al Kajde v ZDA 11. septembra 2001. "Do napada na Afganistan ni prišlo zato, da bi preuredili državo. To so se domislili potem, ko niso vedeli, kaj bi sploh počeli z Afganistanom. Niso imeli nobene ideje, kaj bi naredili," ocenjuje Bebler. Pomanjkanje odpora proti talibanom pa obramboslovec pripisuje temu, da "gnili in skorumpirani režim" ni imel podpore lokalnega prebivalstva.
Rupel: Ne delajmo si iluzij, to je bil ameriški projekt
Ko gre za vlogo Nata v Afganistanu, Rupel pojasnjuje, da je bila vojaška intervencija pod Hindukušem zavezniška akcija, v kateri so poleg ZDA sodelovale tudi druge članice Nata, vendar pa so imele vodilno vlogo ZDA: "Da si ne bomo delali kakšnih iluzij, to je bil v glavnem ameriški projekt. Američani so po 20 letih pač obupali, podobno kot se jim je to zgodilo v Vietnamu. Afganistan je v bistvu žalostna zgodba, ki so jo Američani prenesli na pleča svojih davkoplačevalcev. Tisoč milijard dolarjev ni majhna vsota, ampak to bodo že uredili sami pri sebi." Ko gre za zamenjavo oblasti v Afganistanu, Rupel pravi, da je presenečen in začuden nad tem, da se je vse zgodilo tako hitro: "Očitno so Afganistancem talibani vseeno bližje v kulturnem smislu kot zahodnjaki."
Kacin: Afganistanski vojaki so dokončno vrgli puško v koruzo
Nekdanji slovenski veleposlanik oziroma vodja misije pri Natu Jelko Kacin medtem ocenjuje, da so pripadniki afganistanske vojske v tem trenutku vrgli puško v koruzo: "Puško so v koruzo vrgli dokončno. To je eden od načinov preživetja. Tisti, ki nimajo na vesti nobenih posebno hudih vojaških operacij, se lahko poskušajo zaposliti v vojski nove države, kajti vojska je v tej državi, kjer gospodarstvo ni razvito, izjemno pomemben delodajalec." Ali bodo talibani v svoje vrste pripravljeni sprejeti častnike, ki so se pred tem borili na nasprotni strani, bo po njegovih besedah pokazal čas. V obdobju od leta 2015 do leta 2019, ko je bil Kacin veleposlanik pri Natu, si je zavezništvo po njegovih besedah med drugim izjemno prizadevalo, da bi usposobilo afganistansko vojsko, pa tudi politične strukture, da bi bile kos izzivom prihodnosti.
"Pokazalo se je, da je bilo v pogledih Zahoda, predvsem ZDA, veliko početja, ki mu v angleščini pravimo wishful thinking (iluzije, pobožne želje, op. a.) Pri nas je vojaški poklic nekaj, kar se jemlje zelo resno. V Afganistanu se je pokazalo, da je vojaški poklic pravzaprav delo. Potrebno je vedeti, da so to tradicionalne družbe in da je vpliv plemenskih starešin v njih izjemno velik. Če se plemenske starešine odločijo in pozovejo pripadnike, naj zapustijo vojsko, potem ima to veliko težo," razlaga Kacin. Nato si je po njegovih besedah v prej omenjenem obdobju prizadeval, da bi v državi prišlo do volitev, rezultati slednjih pa so vedno pokazali veliko razklanost ljudi: "Zdaj se je nekako pokazalo, da tudi pripadniki vojske, potem ko so Američani napovedali popoln umik iz Afganistana, preprosto niso več verjeli, da je ta politična struktura sposobna učinkovito voditi državo, s tem pa tudi vojsko."
Juvanova: Velik neuspeh Nata in zahodnih zaveznic
Osvajalski pohod talibanov, kapitulacija afganistanske vojske in sesutje afganistanskih političnih struktur v samo nekaj dneh so po njenih besedah razočaranje prinesel predvsem tistim, ki so bili v Afganistanu in sodelovali pri urjenjih afganistanskih vojakov, konec koncev pa tudi družinam žrtev, predvsem iz vrst ameriške vojske, ki so padli pod Hindukušem. "Mednarodna skupnost si je 20 let prizadevala vzpostaviti delujočo državo po zahodnih načelih, pa ji to očitno ni uspelo. 20 let prizadevanj in truda je šlo čez noč v nič," poudarja Juvanova.
Slovenija mora prevzeti svoj del odgovornosti
Hitrost vojaškega in političnega zloma afganistanskih oblasti je presenetila marsikaterega poznavalca razmer v Afganistanu. Na takšen razvoj dogodkov po besedah Rupla med drugim ni bila pripravljena niti EU, ki sicer ni imela nobene posebno vidne vloge v Afganistanu. Na vprašanje, kako se lahko na razvoj dogodkov v državi odzove Slovenija, ki predseduje Svetu EU, pa nekdanji šef slovenske diplomacije odgovarja, da je to v prvi vrsti evropski problem: "Bojim se, da Evropa tukaj nima nekega enotnega stališča. V času prvega slovenskega predsedovanja EU je imela na primer Francija veliko idej in pobud v zvezi z Azijo, zlasti s Pakistanom, druge države pa so se precej držale stran."
Kacin poudarja, da mora Slovenija prevzeti svoj del soodgovornosti za nastalo situacijo, čeprav je imela v Afganistanu zelo majhno skupino častnikov: "Poskrbeti moramo zlasti za tiste, ki so kot prevajalci ali kot drugi sodelavci delali v teh oporiščih. Ti ljudje so danes objektivno resnično v hudem strahu za svoja življenja in življenja svojih družin, in tako kot smo pri drugih beguncih znali pomagati, verjamem, da lahko tudi tukaj. Slovenija mora prevzeti svoj del odgovornosti, smo se pa seveda vsi iz tega res ogromno naučili."
Prihodnost Afganistana bo po njegov oceni močno odvisna tudi od posvetovalne skupščine plemenskih poglavarjev: "Tam se bo pokazalo, ali bo to paštunski režim ali so talibani vendarle ugotovili, da bo v prihodnosti potrebno več inkluzivnosti. Če bo te inkluzivnosti več, potem bo tudi več upanja za deprivilegirane dele prebivalstva, zlasti za ženske, deklice in otroke. Tukaj bi se Slovenija kot predsedujoča Svetu EU morala oglasiti in verjamem, da se bo oglasila, verjamem, da bo zunanji minister Anže Logar na zasedanju zunanjih ministrov EU skupaj z visokim zunanjepolitičnem predstavnikom EU Josepom Borrellom poskrbel za to, da bodo sporočila, pričakovanja pa tudi dejanja EU potrjevala in podkrepila tovrstna prizadevanja."