To, da Mongolija kot članica Mednarodnega kazenskega sodišče (ICC) ni izvršila naloga za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, predstavlja hud udarec za sodišče in mednarodni kazenski sistem, je sporočilo zunanje ministrstvo v Kijevu in oblastem v Ulan Batorju zagrozilo s posledicami. Mongolija je s tem prevzela odgovornost za vojne zločine dolgoletnega predsednika Rusije, pravijo v Kijevu.
Putin, za katerega je sodišče v Haagu zaradi nezakonitih deportacij ukrajinskih otrok lani izdalo nalog za prijetje, je danes v Mongoliji naletel na topel sprejem z vsemi pripadajočimi državniškimi častmi. Na Trgu Džingiskana v Ulan Batorju ga je sprejel mongolski predsednik Uhna Hurelsuh. Ob robu sprejema se je zbrala manjša skupina protestnikov s transparentom, naj ruski predsednik odide, navaja britanski BBC.
Čeprav imajo članice ICC obveznost pridržati ljudi, za katere sodišče izda nalog za aretacijo, pa je v praksi mogoče storiti le malo, če se oblasti v posamezni državi za kaj takega ne odločijo same. ICC namreč nima lastnih organov za izvrševanje nalogov.
Že pred potovanjem je Mongolijo k aretaciji ruskega predsednika pozval tudi Human Rights Watch, medtem ko je organizacija Amnesty International v ponedeljek opozorila, da neukrepanje mongolskih oblasti dodatno spodkopava legitimnost ICC.
Putina je danes na Trgu Džingiskana v Ulan Batorju sprejel mongolski kolega Uhna Hurelsuh. Ob robu sprejema se je zbrala manjša skupina protestnikov z napisom, naj ruski predsednik odide, navaja britanski BBC.
Putin je v Mongolijo, ki je gospodarsko odvisna od Moskve, prispel z namenom krepitve sodelovanja med državama. Pred potovanjem je za tamkajšnji časnik Unuudur med drugim izpostavil številne "obetavne gospodarske in industrijske projekte", vključno z gradnjo plinovoda med Rusijo in Kitajsko.
