Odločilna je bila manifestacija, ki jo je katalonska nevladna organizacija ANC v nedeljo sklicala na trgu pred palačo katalonske vlade in pozvala stranke neodvisnosti, naj se dogovorijo o sestavi vlade in preprečijo predčasne volitve. Tako sta se obe veliki stranki, Republikanska levica ERC in sredinsko liberalno usmerjena Junts, vendarle dogovorili o sestavi vlade.
Geslo nedeljskega shoda je bilo Imamo 52 %. Toliko glasov so namreč na nedavnih volitvah prejele tri stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost, poleg omenjenih ERC in Junts tudi manjša skrajno leva stranka CUP. Prav CUP, ki ne namerava sodelovati v vladi, ampak bo z glasovi zagotovila njeno izvolitev, je prejšnji teden povabila obe večji stranki na pogovor z namenom, da prepreči predčasne volitve. Neuspešno. Tako so se predstavniki obeh velikih strank vendarle dogovorili o sestavi vlade; vodil jo bo dosedanji podpredsednik Pere Aragones (ERC). Vprašanje predsednika ni bilo sporno, saj je ERC prejela na volitvah več glasov kot Junts. Tudi glede razdelitve mest v vladi ni bilo velikih težav, edino upravljanje evropskih sredstev za premostitev škode po pandemiji so prepustili skupini, v kateri bodo predstavniki obeh strank.
Sicer pa je bilo jabolko spora vprašanje odnosa z Madridom. Tu se ERC in Junts močno razhajata. ERC sprejema predlog madridske vlade, da se začneta katalonska in španska vlada pogajati o prihodnosti Katalonije, pri čemer postavlja dveletni rok za sklenitev dogovora, Junts pa vztraja pri stališču, da je bil referendum 1. oktobra 2017 legitimen in je treba torej nadaljevati postopek razglasitve neodvisnosti. Dogovarjanje med strankama seveda otežuje dejstvo, da sta obe dejansko brez vodstva: predsednik ERC Oriol Junqueras je v zaporu, obsojen na 13-letno zaporno kazen zaradi sklica referenduma, predsednik stranke Junts Carles Puigdemont pa v izgnanstvu v Belgiji.
