Okoljska, družbena in korporativna merila (ESG) zelo zanimajo potrošnike, podjetja in vlagatelje na svetovni ravni, v najnovejši študiji ugotavlja svetovalno podjetje Kearney. Ob tem poudarja, da v srednji in vzhodni Evropi večji pomen za ESG prihaja z zamikom, kar je med drugim posledica različnih razvojnih usmeritev.
Družba Kearney je raziskavo izvedla med septembrom in decembrom 2021, v njej pa je sodelovalo 2500 potrošnikov in 90 članov uprav iz Češke, Poljske, Slovenije, Romunije, Rusije in Hrvaške, so zapisali v sporočilu za javnost.
Ozaveščenost odvisna od osebnih dohodkov
Kot ugotavljajo, v povprečju 49 odstotkov potrošnikov v omenjenih državah meni, da so okoljska, družbena in korporativna merila zelo pomembna, 40 odstotkov pa jih meni, da so precej pomembna. Sodelujoči v raziskavi so malenkost višjo pomembnost izkazali okoljskemu in družbenemu vidiku (oboje po 91 odstotkov), nekoliko manj pa vidiku upravljanja, in sicer 86 odstotkov. Raziskava je prav tako pokazala, da ozaveščenost in pomen teh meril naraščata z osebnimi dohodki.
"Višji življenjski standard pomeni večjo željo po vračanju družbi in tudi višja finančna sredstva za to. Vendar pa rezultati študije hkrati razkrivajo, da približno polovica potrošnikov, ki se jim vidiki ESG zdijo zelo pomembni, teh ne upošteva pri nakupu hrane ali božičnih nakupih," je pojasnil direktor v podjetju Kearney Mitja Pirc.
Po Pirčevih besedah so ti vidiki merilo nakupa zgolj za približno 22 odstotkov vprašanih. Posledično se še vedno pogosto uporablja plastične vrečke, obenem pogoji v katerih se izdeluje oblačila niso ključnega pomena pri nakupu oblačil. "Slovenci se uvrščamo nekje na sredino, saj približno vsak peti potrošnik pri nakupovanju pomisli na vidike ESG," je dejal.
Bi plačali višjo ceno za ESG?
Izmed vprašanih jih je 17 odstotkov pripravljenih plačati cenovno premijo za ESG, od tega je šest odstotkov sodelujočih pripravljenih plačati tri- ali večodstotno premijo.
Potrošniki v srednji in vzhodni Evropi pričakujejo, da bodo večja podjetja dajala zgled na tem področju, ta pričakovanja pa so še posebej očitna pri njihovi izbiri ponudnika. Tako jih 15 odstotkov meni, da so ESG razlog za prehod na drugo blagovno znamko oz. dobavitelja, so pojasnili. Okoljska, družbena in korporativna merila predstavljajo ključno nakupno merilo pri nakupu hrane in izbiri ponudnika za plin ali elektriko, meni 26 odstotkov vprašanih.
Vodilni v podjetjih srednje in vzhodne Evrope na splošno ocenjujejo ambicije svojih podjetij po ESG nižje od svetovnega povprečja. Pirc je mnenja, da je to verjetno povezano z lokalno razpoložljivostjo virov in dejstvom, da regija zaostaja za globalnim trendom ESG.
"Med managerji v tej regiji se slovenski vodilni kadri najbolj približajo svetovnim vrstnikom v svojih prizadevanjih za ESG, medtem ko so vodstveni delavci na Češkem in Poljskem manj ambiciozni tako glede ambicije kot izvedbe," je dejal Pirc.
Kot ugotavlja, podjetja potrebujejo strategijo ESG ter opredelitev svoje korporativne ambicije in agende. Nato morajo prednostno razvrstiti ukrepe ter uravnotežiti želje, vezane na vidike ESG, in donosnost delničarjev. Obenem naj izmerijo rezultate ukrepov ESG ter jih jasno komunicirajo vlagateljem, zaposlenim in javnosti.
"In nenazadnje, še naprej naj krepijo svoje zmogljivosti, kulturo in ekosistem na področju ESG," je še pojasnil Pirc. Apetit in zanimanje vlagateljev za sredstva ESG naraščata. Ta so narasla z 2280 milijard dolarjev v letu 2016 na 3500 milijard dolarjev v letu 2020. Do konca leta 2022 naj bi sredstva ESG dosegla 4100 milijard dolarjev.
