Evrovizija, največje televizijsko glasbeno tekmovanje na svetu, se je v zadnjih dveh letih znašla v središču političnega spora zaradi sodelovanja Izraela, ki v Gazi izvaja genocid. Ameriški časnik New York Times v obsežni preiskavi poroča, kako izraelska vlada tekmovanje smatra za pomembno orodje mehke moči in priložnost za izboljšanje mednarodnega ugleda države.
Po pisanju NYT so izraelski diplomati že konec lanskega leta po Evropi intenzivno lobirali pri nacionalnih televizijah in predstavnikih Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da bi preprečili morebitno izključitev Izraela iz Evrovizije. Nekatere države in javne radiotelevizije so namreč zaradi vojne v Gazi zahtevale prepoved sodelovanja Izraela in zagrozile z bojkotom tekmovanja. Ker Izrael ni bil izključen, na Dunaju ni bilo predstavnikov Slovenije, Nizozemske, Španije, Irske in Islandije. RTV Slovenija tekmovanja sploh ni prenašala, temveč je program v evrovizijskem tednu posvetila Palestini. Izraelski predstavniki naj bi torej stik navezali z uradniki in televizijami v več evropskih državah, ponekod pa celo neposredno z zunanjimi ministrstvi. V ospredju prizadevanj je bila želja, da bi Izrael ostal del tekmovanja, ki ga po svetu spremlja okoli 166 milijonov gledalcev.
Ameriški časnik ugotavlja, da je izraelska vlada Evrovizijo začela dojemati kot pomemben propagandni kanal v času, ko je država zaradi dogajanja v Gazi pod hudim pritiskom mednarodne javnosti. Združeni narodi (ZN) so Izrael medtem obtoževali genocida, več držav pa je priznalo Palestino. V takšnem ozračju je dobra uvrstitev izraelskih izvajalcev na Evroviziji po ocenah izraelskih oblasti predstavljala dokaz, da evropska javnost Izraela vendarle ne zavrača.
Po podatkih, do katerih je prišel New York Times, je Izrael samo za promocijo Evrovizije porabil najmanj milijon dolarjev. Del sredstev je prispeval celo urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, pristojen za tako imenovano hasbaro oziroma mednarodno promocijo izraelskih stališč. NYT še poroča, da je Izrael leta 2024 v Malmöju za oglaševanje in promocijo svoje predstavnice Eden Golan namenil več kot 800 tisoč dolarjev. Oglaševalske kampanje so potekale predvsem prek družbenih omrežij in spletnih platform. Namen kampanje je bil spodbuditi gledalce po Evropi, naj za izraelsko predstavnico glasujejo čim večkrat. Pravila Evrovizije sicer ne prepovedujejo promocijskih kampanj, toda vlade naj se v glasovanje ne bi neposredno vmešavale. Tekmovanje naj bi bilo namenjeno javnim radiotelevizijam in izvajalcem, ne pa državam in njihovim političnim interesom.
Kljub temu je Izrael leta 2024 dosegel izjemen uspeh pri glasovanju občinstva. Eden Golan je osvojila drugo mesto po televotingu, pri čemer je zmagala celo v državah, kjer javnomnenjske raziskave kažejo izrazito naklonjenost Palestincem. Prav to je sprožilo dvome in vprašanja o vplivu organizirane promocijske kampanje. A dokazov, da bi Izrael uporabljal bote in nezakonite metode manipulacije glasovanja, ni. Je pa analiza glasov pokazala, da bi lahko že nekaj sto zelo motiviranih volivcev v posameznih državah odločilno vplivalo na rezultat. Sistem Evrovizije namreč omogoča, da lahko vsak gledalec glasuje večkrat.
Lanska Evrovizija v Baslu je polemike še dodatno zaostrila. Izraelska predstavnica Yuval Raphael je ponovno osvojila drugo mesto skupno in prvo mesto po glasovih občinstva. Tudi tokrat so številni opozorili na nenavadne rezultate v državah, kjer je podpora Izraelu sicer nizka. Finski javni servis Yle je nato razkril, da je izraelska vlada v več jezikih zakupila spletne oglase, v katerih je ljudi neposredno pozivala, naj za izraelsko predstavnico glasujejo kar 20-krat. K podobnim pozivom je na družbenih omrežjih javno pozival tudi premier Netanjahu. Med evropskimi radiotelevizijami je zaradi tega raslo nezadovoljstvo. Slovenija je med prvimi zahtevala podrobnejše podatke o glasovanju, kasneje pa so se pridružile še Islandija, Španija, Irska, Nizozemska in Belgija.
Evropska radiodifuzna zveza je po navedbah ameriškega časnika dolgo poskušala preprečiti odprto razpravo o izraelskem vprašanju. Interna poročila o nezadovoljstvu televizij niso bila javno objavljena, organizatorji pa naj bi televizije celo odvračali od pogovorov z novinarji. Na koncu je EBU sprejela kompromisno rešitev. Namesto neposrednega glasovanja o izključitvi Izraela so članice glasovale o spremembah pravil, med drugim o omejitvi števila glasov na deset na gledalca. S tem je Izrael ostal v tekmovanju, ne da bi morale države neposredno glasovati o njegovem sodelovanju.
Kljub spremembam se polemike nadaljujejo tudi letos. Izrael je namreč spet osvojil drugo mesto. Kot še poroča NYT, so organizatorji že opozorili izraelsko delegacijo zaradi novih promocijskih objav, ki so ljudi znova pozivale k večkratnemu glasovanju. Evrovizija, nekoč simbol lahkotne zabave in evropskega povezovanja, se je tako po oceni New York Timesa znašla v največji krizi v svoji zgodovini. Tekmovanje, ki naj bi bilo apolitično, je postalo prizorišče geopolitičnih sporov, vprašanj človekovih pravic in mednarodnega vpliva.
