Portal navaja svoje vire iz generalovega kroga, ki naj bi povedali, da se je Valerij Zalužni odzval z besedami, da ima predsednik pravico izbrati človeka, s katerim bo delal, a da sam ne bo napisal odstopne izjave. Ugiba se, da naj bi želel Volodimir Zelenski na ta položaj imenovati Kirila Budanova, sicer načelnika ukrajinske glavne obveščevalne uprave. To sicer še ni uradno potrjeno, je pa njegovo ime kot verjetnega naslednika Zalužnega omenila poslanka iz vrst vladajoče stranke Marjana Bezuglaja.
Kritike na račun Budanova
Glavni urednik ukrajinskega portala Cenzor Jurij Butusov je bil do te hipotetične zamenjave na vrhu ukrajinske vojske precej kritičen. Ocenjuje namreč, da Budanov nima potrebnih izkušenj za strateško poveljevanje in ga tudi okrivil za vrsto neuspešnih operacij, pri čemer je omenil Kačji otok in Energodar, ki sta bili po besedah urednika "nesposobno načrtovani".
Kljub temu pa gre za zdaj pri informacijah o zamenjavi generala le za govorice in navedbe ljudi iz predsednikovega kroga. Glavni viri so iz kroga stranke nekdanjega predsednika Petra Porošenka, objavljajo pa jih v glavnem novinarji, ki v domnevnem sporu s predsednikom podpirajo Zalužnega.
Pojavili sta se dve različici tolmačenja teh dogodkov. Ena govori, da je Zelenski svojega prvega generala pozval k odstopu preko posrednikov in da namerno z lansiranjem te novice v medije nanj vrši pritisk. Druga verzija pa pravi, da Zelenski sploh ne namerava razrešiti Zalužnega in da gre za lažno novico, ki naj bi jo plasiral sovražnik.
Ima Zalužni politične ambicije?
Govorice o nesoglasjih med Zalužnim in Zelenskim sicer krožijo že od leta 2022. Tedaj se je govorilo, da bi lahko predsedniški urad Zalužnega, ki ima podporo v družbi, videl kot političnega konkurenta. Še bolj so se okrepile te govorice lansko jesen, ko je bilo jasno, da je bila ukrajinska protiofenziva neuspešna. Hkrati so Zalužnega pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami omenjali kot možnega kandidata.
V političnih krogih se je močno razširila govorica, da je Zelenski ovrgel načrte za izvedbo volitev marca letos, ker naj bi se bal Zalužnega, ki bi ga lahko glede na številne ankete porazil.
Letos so se spet okrepile govorice o nesoglasjih med Zalužnim in Zelenskim. Tokrat naj bi se sprla zaradi sestrelitve ruskega letala Il-76 pri Belgorodu, v katerem so bili po ruskih trditvah ukrajinski ujetniki, ki naj bi jih pripeljali na mejo z Ukrajino, da bi jih zamenjali za ruske ujetnike. Ukrajina tega niti ni potrdila, a generalštab ukrajinskih sil ni zanikal novice, da je letalo sestrelila ukrajinska raketa.
Če se bo Zelenski res odločil za zamenjavo Zalužnega, bo moral imeti v mislih odzive državljanov in tudi partnerjev na Zahodu, pa tudi samega Zalužnega, ki bi lahko za krivca za neuspehe v vojni z Rusijo označil tudi na sedanjega predsednika.
Putinov potencialni izzivalec Nadeždin vložil predsedniško kandidaturo
Ruski opozicijski politik Boris Nadeždin, ki med drugim nasprotuje vojni v Ukrajini, je pri državni volilni komisiji vložil svojo kandidaturo za predsedniške volitve, ki bodo v Rusiji potekale sredi marca. Nadeždinu je uspelo zbrati dovolj podpisov volivcev. Volilna komisija lahko sicer njegovo kandidaturo še vedno zavrne.
60-letni Nadeždin je v zadnjih tednih konstantno pridobival podporo, številni Rusi po vsej državi pa so stali v dolgih vrstah, da bi oddali svoj podpis in tako podprli njegovo kandidaturo za predsednika.
"Podpora še naprej narašča in nihče ne more napovedati, koliko se bo še povečala do dneva volitev," je Nadeždin v nedeljo na srečanju s podporniki v Moskvi povedal za časnik Moscow Times. Da bi vložil kandidaturo, je moral zbrati najmanj 100.000 podpisov volivcev, dobil pa jih je več kot 200.000. "Rusija mora biti miroljubna in svobodna," je opozicijski politik še dejal za Moscow Times, ko so ga vprašali, kaj bi kot predsedniški kandidat sporočil Zahodu. Če bo ruska volilna komisija odobrila njegovo kandidaturo, se bo marca potegoval za predsedniški položaj kot kandidat desnosredinske stranke Državljanska iniciativa. Sicer je priznal, da se mu zdi malo verjetno, da bi lahko dejansko izzval dolgoletnega ruskega voditelja Vladimirja Putina. (STA)
Rusija in Ukrajina izmenjali približno 200 vojnih ujetnikov
Rusija in Ukrajina sta izmenjali približno 200 vojnih ujetnikov. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so z ukrajinsko stranjo izmenjali 195 zajetih vojakov. "Naši ljudje so se vrnili, 207 jih je. Spominjamo se vsakega Ukrajinca v ujetništvu, ne glede na vse bomo zagotovili njihovo vrnitev domov, kar velja tako za vojake kot civiliste. Vse moramo pripeljati nazaj," je v objavi na omrežju X zapisal Zelenski.
Zahvalil se je ekipi, ki je v imenu Ukrajine izpeljala izmenjavo ujetnikov. Pri tem je med drugim omenil vodjo svojega kabineta Andrija Jermaka, vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova in notranjega ministra Igorja Klimenka.
Do uspešno izpeljane izmenjave prihaja le teden dni po tem, ko je na ruskem ozemlju ob meji z Ukrajino strmoglavilo rusko vojaško letalo. V strmoglavljenju letala je po navedbah oblasti v Moskvi umrlo 65 ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki naj bi jih izmenjali za zajete ruske vojake. (STA)