
Ko se bo ukrajinska ofenziva začela, bo predstavljala test sposobnosti vojske Ukrajine, da se ponovno oboroži in obnovi svoje bojne strukture ter hkrati obdrži motivacijo in manevrske veščine, ki so ji prinesle prednost v zadnjih treh protiofenzivah.
Ključna bo izbira pravega trenutka. Morebitni ukrajinski uspeh v bojih na jugovzhodu države bi nakazal padec ruske vojaške moči, ublažil zaskrbljenost zaradi podaljševanja vojne in najverjetneje bi ukrajinske zaveznike spodbudil k dodatnemu oboroževanju in financiranju Kijeva.
Podpora Zahoda je bila do zdaj solidna, ne pa tudi brezpogojno zagotovljena. Tako je pred kratkim ameriški visoki uradnik zadnjo napoved vojaške pomoči Ukrajini označil kot "zadnji poskus". "Ključna točka v očeh washingtonske elite - ta pa je sodnik in porota - je, da mora Ukrajina osvojiti znaten del ozemlja v prihajajoči ofenzivi," je komentiral Cliff Kupchan, predsednik podjetja za oceno političnih tveganj v Washingtonu Eurasia Group. Dodal je, da gre za "zastrašujoče izzive".
V boje bodo vključeni tudi modernejši tanki, ki jih Zahod že pošilja v Ukrajino, hkrati pa bodo morali ukrajinski poveljniki smiselno uporabiti napade topništva, pehote in oklepnikov, ki bodo morali prebijati ruske rove, tankovske pasti in minska polja.
Ukrajina v primeru uspešne protiofenzive morda na pogajanja o Krimu
Ukrajina bi v primeru uspešne spomladanske protiofenzive morda razmislila o pogovorih z Rusijo o Krimu, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa povedal namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Andrij Sibiga. S tem je namignil na omilitev stališča, da se Ukrajina ne bo pogajala, dokler so na njenem ozemlju ruski vojaki.
"Če nam bo uspelo doseči strateške cilje na bojišču in bomo dosegli upravno mejo s Krimom, bi bili pripravljeni odpreti tudi diplomatsko pot za razpravo o tem vprašanju," je v četrtek za Financial Times dejal Sibiga. "To pa ne pomeni, da izključujemo možnost osvoboditve Krima s pomočjo naših oboroženih sil," je dodal.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer od začetka ruske invazije večkrat zavrnil možnost pogajanj z Moskvo, dokler bodo ruske enote prisotne na ukrajinskem ozemlju - vključno s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. (STA)
Po ocenah naj bi Ukrajina kolebala med dvema smerema protiofenzive. Tako naj bi skušala Krim odrezati od ostalih ozemelj, ki so zdaj pod rusko okupacijo, ali pa prizadejati ponižujoč preobrat v bojih v Donbasu. Morda bo poskušala celo oboje.

Direktorica Inštituta McCain Evelyn Farkas meni, da bi lahko ukrajinska vojska ruskim silam povzročila hude izgube, če bodo orožje in izurjene enote ob pravem času na pravem mestu. Treba bo tudi očistiti minska polja, ki so jih postavili ruski vojaki. V ta namen naj bi med drugim uporabili tudi stare, a popravljene ukrajinske oklepnike ter tudi sisteme, ki jih je poslal Zahod.
Izurili na desettisoče vojakov
Po pričakovanjih bo Ukrajina sicer najprej usmerila svoje sile proti jugu, kjer bo skušala prodreti do okupiranega Melitopola. Če bi ji tak preboj uspel, bi razdelila ozemlja pod ruskim nadzorom na dva dela in tako prekinila oskrbo, hkrati pa bi ruske baze na Krimu prišle v domet ukrajinske artilerije.
Ukrajina je za zamenjavo umrlih, ranjenih in izčrpanih vojakov v Evropi in tudi v domovini izurila več deset tisoč novih vojakov. Poleg tega je ministrstvo za notranje zadeve obnovilo zdesetkano brigado Azov, ki je največje izgube utrpela med obrambo Mariupola. "Urili bomo nove ljudi in jih dvignili na višjo raven. Vemo, kako se bori Rusija, in vemo, kako se ji postaviti po robu," je nedavno dejal ukrajinski poročnik Azova Ilja Samojlenko, ki so ga ruske sile že ujele, a je bil potem osvobojen med izmenjavo vojnih ujetnikov.