Talibani so v Afganistanu konec tedna praktično brez odpora najprej zavzeli mesti Mazar-i-Šarif, nekoč trdnjavo protitalibanskih sil, in Džalalabad ter včeraj dopoldne prispeli v predmestja Kabula iz vseh smeri. Napovedali so miren prenos oblasti oziroma predajo afganistanske prestolnice brez prelivanja "krvi nedolžnih civilistov".
Toda afganistanski predsednik Ašraf Gani je še pred tem dogovorom pobegnil v Tadžikistan, se je potrdilo včeraj popoldne.
Ali je mogoče verjeti talibanom?
Pri svojem bliskovitem napredovanju, ki se je z osvajanjem afganistanskih velikih mest začelo v prvem tednu avgusta in so province padale v njihove roke kot domine, po večini sploh niso naleteli na odpor ali pa je bil zanemarljiv. "Zjutraj, ko smo se zbudili, so bile povsod po mestu talibanske zastave. V mesto so vstopili brez bojev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal prebivalec Džalalabada Ahmad Vali. Talibani so nato obkolili prestolnico Kabul. Nekateri borci naj bi že vstopili v mesto kljub navodilu njihovih poveljnikov, naj za zdaj ostanejo na njegovem obrobju.
Predstavnik talibanov Suahil Šahin je zatrdil, da želijo miren prenos oblasti v prihodnjih dneh, in obljubil, da njihovi borci ne načrtujejo maščevanja in da bo prestolnico lahko zapustil vsak, ki bi to hotel. "Prebivalcem Afganistana, zlasti Kabula, zagotavljamo, da so njihova življenja in lastnina varni," je dejal. Afganistanski notranji minister Abdul Satar Mirzakval je prav tako zatrdil, da naj bi bila varnost Kabula zagotovljena, saj da napada nanj ne bo: "Dogovor je, da bo prenos oblasti miren." Britanska tiskovna agencija Reuters piše, da talibani obljubljajo manj srhljiv režim, kot je bil pred desetletji, ko so uvedli šeriatsko pravo s popolnoma zakritimi ženskami in ukinili vse šole za dekleta ter prestopnike kaznovali s smrtjo z obešanjem in kamenjanjem ali z amputacijami. Reuters še piše, da bi prehodno vlado lahko vodil nekdanji notranji minister Ali Ahmad Džalali, vendar opozarja, da talibani tega niso potrdili.
Umik na vrat na nos
Iz Afganistana se na vrat na nos umikajo tudi zahodni zavezniki. ZDA, ki so začetek umika načrtovale šele v četrtek, so v Afganistan napotile vsaj tisoč vojakov. Sodelujejo pri pospešenem umiku osebja veleposlaništva ter afganistanskih sodelavcev, ki se zaradi prihoda talibanov bojijo za svojo usodo, poroča slovenska tiskovna agencija STA. Američani so tako ljudi s helikopterji Chinook, ki premorejo okoli 50 sedežev, ves dan vozili na mednarodno letališče v Kabulu, od koder naj bi jih iz Afganistana odpeljala vojaška letala. Britanska televizija Sky News je ta ponižujoči umik skoraj brez premora v živo prenašala. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je umik zdaj "misija številka ena", ter poudaril, da "to ni Saigon". Komentar se nanaša na umik ZDA iz Vietnama po vojni, ko je bil svet priča posnetkom kaotičnega reševanja osebja veleposlaništva in njegovih vietnamskih sodelavcev.
V Kabulu, kjer naj bi bilo kar okoli šest milijonov ljudi, med njimi milijon in pol beguncev iz drugih provinc, je Nemčija veleposlaništvo že zaprla, osebje pa je prepeljala na letališče v Kabulu. Enako je napovedala Italija. Bežijo tudi iz britanskega velepslništva.V Londonu so za sredo napovedali izredno sejo parlamenta. V Veliki Britaniji se nekateri komentatorji sprašujejo, čemu je seja sploh potrebna. Zdaj je namreč prepozno, da bi se vojna sreča še nagnila na stran afganistanskih vladnih sil, zato bi bilo treba zgolj priznati poraz. Toda izkazalo se je, da se morajo Britanci zmeniti, komu od afganistanskih sodelavcev bo treba na Otoku zagotoviti pribežališče. Pri tem pa javnost in del ministrov vlade Borisa Johnsona nista naklonjena temu, da bi to bile velike številke.
Rusija za zdaj ne namerava evakuirati veleposlaništva v afganistanski prestolnici. Predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Zamir Kabulov je povedal, da veleposlanik in osebje v Kabulu mirno opravljata svoje naloge. Rusija se sicer zavzema - tako kot Nato - za diplomatsko rešitev konflikta. Da bo Albanija na prošnjo ZDA sprejela Afganistance, ki iz bežijo zaradi vojaške ofenzive talibanov, je na facebooku sporočil albanski premier Edi Rama. Gre sicer za ljudi, ki čakajo na vizum za vstop v ZDA.
Ves zahodni trud zaman
Talibani so ofenzivo sprožili takoj po majski napovedi ZDA, da se bodo njihove sile umaknile do konca avgusta, oziroma kmalu potem, ko je ameriški predsednik Joe Biden 14. aprila menil, da je treba "neskončno vojno končati". Po ocenah Združenih narodov je že v maju in juniju življenje v bojih izgubilo vsaj 2400 civilistov.
Zavezniške sile so bile v Afganistanu, versko in narodnostno precej raznoliki državi, dve desetletji. V tem času so urile afganistansko vojsko. Med inštruktorji so bili tudi slovenski vojaki. Kot se je zdaj izkazalo, je bilo vse brez uspeha.
ZDA in Nato so Afganistan napadli 7. oktobra 2001, kar je bil povračilni napad administracije predsednika Georgea Busha ml. za napad Al Kaide s strmoglavljenjem potniških letal v ZDA. Načrtovalec napada in vodja Al Kaide, Savdijec Osama bin Laden, je namreč dobil zatočišče prav pri afganistanskem talibanskem islamističnem režimu. Najbolj iskanega terorista na svetu so šele 2. maja 2011 v Džalalabadu, v času administracije predsednika Baracka Obame, izsledili in ubili ameriški specialci.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
