Medtem ko Izrael ob pomoči Združenih držav Amerike vzpostavlja diplomatske odnose z arabskimi državami, za kar dobiva zadržane pohvale mednarodne skupnosti, mu gre na domačem političnem prizorišču vse narobe. Izraelci bodo morali tako v manj kot dveh letih že četrtič na parlamentarne volitve, saj je razpadla krhka, nenaravna koalicija dveh strank, ki sta na minulih volitvah sicer izmenično zmagovali, a bili vsaka zase in s svojimi predvolilnimi koalicijami za kak las prekratki za osvojitev večine v 120-članskem parlamentu, knesetu. Na koncu sta dva Benjamina, "večni" premier Benjamin "Bibi" Netanjahu s svojo stranko Likud in voditelj Modre in bele stranke Benjamin "Beni" Ganc, nekdanji načelnik generalštaba, spomladi sklenila nenavaden pakt. Stranki sta se združili, vlado pa naj bi bila vodila vsak pol štiriletnega mandata - najprej Netanjahu, potem Ganc.{infobox-quote_full}148480{/infobox-quote_full}
Vse je šlo k vragu po dobrega pol leta. Izraelski parlament se je v torek ob polnoči razpustil, potem ko v koaliciji niso dosegli dogovora o proračunu. Volitve bodo predvidoma 23. marca prihodnje leto. Po razpustitvi kneseta so se včeraj že začela posvetovanja o tem, kako bodo potekale predčasne parlamentarne volitve v času pandemije covida-19. Preučujejo predvsem možnost, kako bodo lahko glasovali tisti, ki so pozitivni na novi koronavirus. V judovski državi sicer beležijo rekordne številke okuženih in umrlih, država je bolj ali manj blokirana oziroma v lockdownu, gospodarstvo gre k vragu.
Koalicijska pogodba med Likudom ter Modro in belo stranko je sicer določala, da mora vlada sprejeti dveletni proračun za leti 2020 in 2021, a se je Netanjahu temu upiral in je želel sprejetje proračuna le za tekoče leto. Kot razlog je navajal koronsko krizo. A kritiki menijo, da je želel Netanjahu tako le preprečiti Gancu, da bi v skladu s koalicijsko pogodbo jeseni prihodnje leto prevzel premierski stolček. Da bi preprečili hudo gospodarsko krizo, je vlada v torek potrdila finančni načrt, ki služi kot alternativa proračunu. Toda stranki sta na nasprotnih bregovih sicer tudi glede imenovanja sodnikov ter pristojnosti ministra za pravosodje iz Modre in bele stranke.
Predčasne volitve bi sicer lahko odnesle nekaj glasov tako Netanjahuju kot Gancu, ker je glavni Netanjahujev tekmec Gideon Sar ta mesec izstopil iz Likuda in napovedal ustanovitev nove stranke. Poslance izgublja tudi Ganc, politični novinec. Toda za razliko od Netanjahuja ni v kazenskem postopku - in prav to naj bi bilo v ozadju spora. Zoper Bibija namreč poteka sojenje zaradi treh obtožnic, povezanih s koruptivnimi dejanji, in očitno je ocenil, da se lahko izogne kazni le tako, da ostane premier. Obtožen je podkupovanja, poneverb, zlorabe zaupanja in trgovanja s političnim vplivom v zameno za pozitivno poročanje v medijih. Sam vse obtožbe ves čas zavrača, toda sojenje je vsekakor zaznamovalo njegovo vodenje vlade. Proces bi se lahko vlekel dolge mesece, če ne leta, Netanjahuju pa je maja letos šele tik pred zdajci rešilo kožo vrhovno sodišče, ki je moralo razsoditi, ali je lahko premier nekdo, ki mu sodijo. Na koncu je odločilo, da ni pravne podlage, s katero bi lahko preprečili oblikovanje vlade, ki jo vodi Netanjahu.
Ob vsem tem se zdijo navezave diplomatskih stikov z nekaterimi arabskimi državami, zadnja je bila Maroko, povsem nepomembne. Na svoj politični spomenik si jih vklesuje predvsem odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump, ki bo lahko to štel za svoj edini zunanjepolitični uspeh.
