Izrael: Bibijeva nevarna igra z ognjem

Izrael se je znašel na robu družbenega kolapsa, nekateri omenjajo celo možnost državljanske vojne. Slednja se vseeno zdi malo verjetna, toda zaradi sporne pravosodne reforme in drugih potez, ki jih vleče najbolj desna vlada v 75-letni zgodovini Izraela, je družbena in politična kriza na vrhuncu. Za vsem stoji "kralj Bibi", izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki v svojem šestem mandatu ravna po zgledu sončnega kralja ali afriških diktatorjev. Z reformo pravosodja, kakršne demokratični svet še ni videl, namreč loči stoletja staro načelo o delitvi oblasti oziroma o razmerjih med pravosodjem, parlamentom in vlado.

Vlada meni, da imajo sodniki preveč moči

Vrhovno sodišče, ki je tarča Bibijeve reforme, je včeraj pričelo obravnavo ene od mnogih pritožb na prvi del sporne zakonodaje, ki so jo poslanci sprejeli v ponedeljek. V skladu s sprejeto določbo namreč vrhovno sodišče, če bo ta amandma obveljal, odločitve vlade ali posameznega ministra ne bo več moglo oceniti kot "neprimerne" oziroma "nerazumne", kar je med kritiki vlade sprožilo bojazni o korupciji in samovoljnem imenovanju ter odpuščanju posameznikov na ključnih položajih. Zaradi nekaterih drugih odločb najvišje sodne instance vlada trdi, da so sodniki postali preveč močni in da jih je treba zamejiti v njihovem odločanju.

Na spisku sprememb zakonodaje je še nekaj predlogov, ki dvigajo obrvi pravnikov širom sveta. Prvi med njimi je ta, da bi lahko parlament z navadno večino razveljavljal odločbe vrhovnega sodišča. Načelo delitve oblasti bi bilo s tem povsem porušeno. Poleg tega si sedanja vladajoča večina v parlamentu, knesetu, želi odpraviti pooblastilo vrhovnega sodišča, da posameznikom s kazensko evidenco prepove opravljanje visokih funkcij, vlada pa bi tudi rada pridobila več pristojnosti pri imenovanju vrhovnih sodnikov.

Pravnih vprašanj glede usode novega zakona je kar nekaj. Poslanci so namreč sprejeli amandma, ki posega v enega temeljnih izraelskih zakonov, ki sestavljajo pravni okvir države. Vrhovno sodišče nikdar v zgodovini ni razveljavilo temeljnih zakonov, temveč le predpise, ki so te zakone kršili oziroma bili z njimi v neskladju. Če bo obveljal amandma o "razumnosti", bi lahko izgubilo to pristojnost.

Pol leta protestov in opozorila iz ZDA

Netanjahu, ki je kljub temu, da so mu v soboto vgradili srčni spodbujevalnik, v ponedeljek že sodeloval na seji kneseta, seveda vse vidi drugače. V ponedeljkovem televizijskem nagovoru je dejal, da je cilj reforme ponovno vzpostaviti ravnovesje med različnimi vejami oblasti. "Sprejeli smo amandma o razumnosti, da lahko izvoljena vlada vodi politiko v skladu z odločitvijo večine državljanov države," je pojasnil svoje videnje.

Toda zdi se, da se večina državljanov z njim ne strinja. Od prve januarske sobote se vsak konec tedna vrstijo protesti po vseh večjih mestih, na katerih se redno zbere več kot sto tisoč ljudi. Sindikati napovedujejo splošno stavko, ki bi ohromila državo. Enodnevno stavko je v ponedeljek pričel sindikat zdravnikov, a jo je prepovedalo prav vrhovno sodišče, češ da bi s tem ogrožali zdravje ljudi. Nepokorščino izražajo vojaški rezervisti, ki se ne odzivajo na pozive na usposabljanja. Med njimi je veliko pripadnikov elitnih enot in pilotov, kar je bilo še nedavno nezamisljivo.

Zaskrbljenost izražata tudi največji zaveznici Izraela, Združene države Amerike in Nemčija. "Predsednik Joe Biden je javno in zasebno izrazil svoja stališča, da morajo velike spremembe v demokraciji imeti čim širše možno soglasje. Žalostno je, da je glasovanje potekalo z najmanjšo možno večino," je sporočila Bela hiša. Kot so dodali v Washingtonu, bodo še naprej podpirali prizadevanja za dosego soglasja. Biden, ki je v Washingtonu nedavno gostil izraelskega kolega Jicaka Hercoga, je izraelski politični vrh večkrat pozval, naj preloži glasovanje. "Videti je, da sedanji predlog pravosodne reforme vedno bolj razdvaja izraelski narod. Ni smiselno, da bi izraelski voditelji s tem hiteli. Osredotočiti bi se morali na združevanje ljudi in iskanje soglasja," je dejal. V odzivu na glasovanje pa je vir z nemškega zunanjega ministrstva za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil, da Berlin z veliko zaskrbljenostjo spremlja poglabljanje napetosti v izraelski družbi.