Ameriški varnostno-obrambni think-thank Inštitut za vojne študije (ISW) je danes sporočil, da naj bi se Rusi pripravljali na tako imenovani "false flag" napad na hidroelektrarno Kakovka pri mestu Herson.
Moskva naj bi verjetno bila prepričana, da bi z zrušitvijo jezu lahko omogočila umik svojim vojakom z desnega brega reke Dneper, hkrati pa preprečila ali upočasnila napredovanje ukrajinske vojske prek reke. Za napad pa naj bi nameravala obtožiti ukrajinske sile, v današnjem poročilu piše ISW.
Ruske oblasti so namreč že včeraj sporočile, da so "dobile informacije, da Kijev načrtuje napad na jez, s čimer bi povzročili uničujoče poplave" pri Hersonu.
ISW hkrati poudarja, da se ruske oblasti verjetno takšnih opozoril o domnevnem ukrajinskem napadu na hidroelektrarno Kakovka poslužujejo zato, da bi si zagotovile pogoje, v katerih bodo lahko poškodovali jez in krivdo naprtili Ukrajincem.
Zelenski: Iran služi krvav denar
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je danes obtožil Iran, da od Rusije prejema "krvavi denar" za drone kamikaze, ki jih ruske sile pošiljajo v smrtonosnih napadih na ukrajinska mesta, vključno s Kijevom.
Kijev in Minsk se medsebojno obtožujeta priprav na napad
Kijev in Minsk se danes znova medsebojno obtožujeta priprav na napad. Po ukrajinskih navedbah belorusko in rusko kopičenje vojske na meji nakazuje na grozečo nevarnost ponovnega odprtja severne fronte, medtem pa beloruska varnostna služba sporoča, da ukrajinska letala redno vdirajo v zračni prostor, na meji pa naj bi že zbrali 15.000 vojakov.
Namestnik poveljnika generalštaba ukrajinske vojske Oleksij Gromov je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozoril, da se nevarnost "ponovne ofenzive na severu Ukrajine stopnjuje", s čimer je spomnil na februarsko rusko invazijo, ki je v veliki meri potekala z ozemlja Belorusije.
V Minsku pa za napetosti na meji obtožujejo Ukrajino, ki naj bi po navedbah vodje beloruske varnostne službe KGB Ivana Tertela vsak dan poskušala "kršiti beloruski zračni prostor in izvajati izvidniške dejavnosti ob meji," poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Po njegovih besedah, vsak dan beležijo od šest do deset poskusov kršenja zračnega prostora, Ukrajina pa naj bi na svoji strani meje "razstrelila skoraj vse mostove in minirala ceste ter železnice".
V Minsku so v ponedeljek sicer potrdili, da je Rusija začela nameščati svoje vojake in opremo na beloruskih tleh. V Belorusiji pričakujejo do 9000 ruskih vojakov, 170 tankov, 200 bojnih oklepnih vozil in topništvo.
Uporabo dronov v vojni proti Ukrajini je Rusija stopnjevala od poletja, ko je Moskva po trditvah ZDA in Kijeva kupila brezpilotnike tipa shahed-136 od Irana. Teheran navkljub dokazom zanika, da je brezpilotnike prodal Rusiji. "Ne verjamem iranskemu vodstvu. Vse to javno zanikajo, govorijo, da Rusiji niso ničesar prodali. A tu vidimo na stotine napadov z droni. V Ukrajini, v Kijevu smo priča napadom na civilno infrastrukturo, na šole, na univerze. Z njimi uničujejo naš energetski sistem," je povedal Zelenski za kanadsko televizijo CTV.
Ameriška televizija CNN pa se je pred kratkim sklicevala na vire blizu obveščevalnim službam, da naj bi Iran na Krim poslal vojaško osebje, ki naj bi urilo rusko vojsko za uporabo brezpilotnikov. Predstavnik iranske misije pri Združenih narodih je to zanikal.
"Iran pošilja drone Rusom. Omogoča jim, da ubijajo Ukrajince. Dogovorili so se, gre za denar. Za krvavi denar, ki ga služi Iran," je še povedal Zelenski.
Wagnerjevci za Rusijo vse bolj pomemben člen
Medtem ko ruska vojska na številnih območjih vzdolž fronte v Ukrajini popušča pod pritiskom ukrajinskih sil, ostajajo ruske sile neomajne na delu fronte v okolici mesta Bahmut v vzhodni regiji Doneck. To naj no bila predvsem zasluga zasebne vojaške skupine Wagner, ki je po mnenju strokovnjakov postala pomemben člen v ruskem vojaškem stroju.
Ukrajinske sile so v zadnjih tednih dosegle znaten napredek na severovzhodu v okolici Harkova in na jugu v smeri Hersona, medtem ko v okolici Bahmuta v Donecku napredujejo Rusi. Ukrajinci sicer opozarjajo, da se z Wagnerjevimi plačanci soočajo že bolj ali manj vzdolž celotne frontne črte.
Wagner je zasebno vojaško podjetje, ki ga je ustanovil Jevgenij Prigožin - poslovnež, ki je blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Plačanci skupine Wagner navadno delujejo "v senci" in so redno tarča obtožb, da izvajajo zločine nad civilisti. V preteklosti so se med drugim borili v Siriji in Libiji, trenutno pa so prisotni v Maliju in Srednjeafriški republiki.
V zadnjem času je skupina Wagner vse dejavnejša tudi v Ukrajini in "se trenutno izkazuje za najbolj sposobno pehoto, ki jo premore ruska vojska", jedejal Philip Wasielewski, sodelavec ameriškega Inštituta za raziskovanje zunanje politike.
Potem ko je bilo na začetku v Ukrajini le malo znakov o njihovi prisotnosti, so Wagnerjevi plačanci v zadnjem času vse bolj vidni, nekateri so celo javno oznanili njihovo vlogo v bojih v Ukrajini, med njimi sam ustanovitelj Prigožin.
Večje zanašanje na pomoč plačancev po mnenju poznavalcev "odraža širše razpoke znotraj ruskih oboroženih sil in v njihovem poveljstvu", je dejala Karolina Hird z Inštituta za vojne študije (ISW) s sedežem v ZDA.
Strokovnjaki dodajajo, da sta ključni prednosti skupine Wagner v primerjavi z ruskimi vojaki boljše vodenje in sposobnost za boj, saj so člani skupine večinoma nekdanji pripadniki posebnih enot, ki za svoje delo dobijo tudi pošteno plačilo, precej višje od navadnih vojakov.
Vendar pa tudi Wagner ne bo mogel napredovati brez sodelovanja preostalih delov ruske vojske, saj njihovih enot preprosto ni dovolj za večjo ofenzivo, je še ocenil Wasielewski. (STA)
Evropski parlament za zavračanje potnih listin, ki jih je Rusija izdala na zasedenih ozemljih v Ukrajini in Gruziji
Evropski parlament je danes predlagal, da naj EU ne priznava veljavnosti potnih dokumentov, ki jih je na zasedenih območjih v Ukrajini in Gruziji izdala Rusija. Ob tem so poslanci poudarili, da je ruska priključitev Krima in štirih ukrajinskih regij nezakonita, obsodili pa so tudi rusko priznanje samostojnosti Južne Osetije in Abhazije.
Evropski parlament je s 540 glasovi za, 6 proti in 36 vzdržanimi potrdil mandat za pogajanja s Svetom EU o zakonodajnem predlogu glede nepriznavanja potnih listin, ki jih je Rusija izdala na zasedenih regijah v Ukrajini in na separatističnih ozemljih v Gruziji.
Omenjenih dokumentov države članice EU tako ne bodo upoštevale pri prošnjah za izdajo vizumov ali pri prečkanju zunanjih meja EU. Po mnenju poslancev se bo morala Evropska komisija z državami članicami EU o tem posvetovati in pripraviti seznam listin, ki jih v prihodnje ne bodo več sprejemali.
Stališče Evropskega parlamenta tudi pooblašča Evropsko komisijo, da na seznam zasedenih ozemelj doda nove regije ali jih odstrani z delegiranimi akti, o katerih poslancem ni treba glasovati, lahko pa jim nasprotujeta tako Evropski parlament kot Svet EU.
Poslanci so ob tem poudarili nezakonitost ruske priključitve polotoka Krim leta 2014 ter regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje prejšnji mesec, obsodili pa so tudi rusko priznanje neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije v Gruziji.
Vendar pa so ob tem izpostavili, da ima vsakdo pravico pobegniti pred vojno v Ukrajini in vstopiti v EU iz humanitarnih razlogov.
Evropski parlament in Svet EU se bosta zdaj pogajala o končni obliki akta.
Po navedbah Evropske komisije so sicer skoraj vse države članice EU že sporočile, da ne bodo priznavale veljavnosti potnih dokumentov, ki jih je na zasedenih ozemljih izdala Rusija. (STA)
