V Kijevu so tri osebe umrle v napadu na stanovanjsko zgradbo z dronom. Več sto krajev je ostalo brez elektrike. Rusija je medtem sporočila, da so njeni droni in rakete danes zadeli vse predvidene tarče.
Ukrajinsko prestolnico Kijev je davi napadlo več deset dronov kamikaz. Gre za brezpilotne letalnike, ki naj bi jih Rusiji dobavljal Iran. Ti lahko več ur lebdijo v zraku, nato pa se spustijo nad tarčo in eksplodirajo. Ukrajina trdi, da jih je Rusija uporabila že v preteklosti, Iran pa zanika, da bi jih dobavljal Rusiji.
Eden od dronov je zadel stanovanjski blok v okrožju Ševčenko. Izpod ruševin so po navedbah predstavnika urada ukrajinskega predsednika Kirila Timošenka doslej rešili 19 ljudi, najmanj štirje pa so v napadu umrli. Kijevski župan Vitalij Kličko je sporočil, da je med ubitimi mlad zakonski par, ki je pričakoval otroka.
Po njegovih besedah so nad ukrajinsko prestolnico poslali 28 dronov, ukrajinski sistemi zračne obrambe pa naj bi bili sestrelili vse razen petih. Kličko je na twitterju objavil tudi fotografijo, na kateri je domnevna razbitina drona iranske izdelave.
O novih ruskih napadih so danes poročali z različnih koncev Ukrajine. V vzhodni regiji Sumi so bili zjutraj po navedbah tamkajšnjega guvernerja Dmitra Živickega ubiti štirje ljudje, potem ko so tri rakete zadele "objekt civilne infrastrukture".
Ruska vojska je nekaj ur po napadih sporočila, da je zadela "vse predvidene tarče" v Ukrajini. "Ruske oborožene sile so nadaljevale z napadi z visoko natančnim in orožjem dolgega dosega (...) na vojaške poveljniške in nadzorne objekte ter na energetski sistem Ukrajine," so še zapisali na ruskem obrambnem ministrstvu.
Mihajlo Podoljak iz urada ukrajinskega predsednika pa je zahteval sankcije proti odgovornim, in sicer zahteva izključitev Rusije iz skupine G20. "Tisti, ki dajejo ukaze za napade na kritično infrastrukturo (...) in organizirajo popolno mobilizacijo, da bo fronta prekrita s trupli, ne more sedeti za isto mizo z voditelji G20," je poudaril.
Višji svetovalec ukrajinskega predsednik Anton Geraščenko je na twitterju zapisal, da je bila v današnjem napadu z dronom v Kijevu ubita "mlada družina". 34-letna Bogdan in Viktorija, kot ju je poimenoval, naj bi pričakovala svojega prvega otroka. "Toliko bolečine zaradi TeroRusije," je dodal in še zapisal, da Ukrajina potrebuje sisteme protizračne obrambe.
Vojaško letalo padlo na stanovanjsko zgradbo
Zvečer so na twitterju zaokrožile fotografije goreče stanovanjske stavbe v Jejsku v ruski regiji Krasnodar blizu meje z Ukrajino. Med poletom za vajo se je po okvari enega od motorjev vnelo gorivo, so o strmoglavljenju vojaškega letala na stanovanjski objekt sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.
Umrli so najmanj štirje ljudje, šest jih pogrešajo. Poškodovanih je 25, od njih jih je pet v kritičnem stanju, tudi en otrok. Ogenj se je razširil na 2000 kvadratnih metrov površine, to je na pet od devetih nadstropij.
Pilota lovskega letala sta se po navedbah obrambnega ministrstva rešila s pomočjo padal.
Pristaniško mesto Jejsk leži ob Azovskem morju, na nasprotni strani od ukrajinskega mesta Mariupol, ki je pod ruskim nadzorom.
Šmigal: Na stotine naselij brez elektrike
Ukrajinski premier Denis Šmihal je dejal, da so ruske sile danes napadle ključne infrastrukturne objekte v treh regijah. "Ruski teroristi so še enkrat napadli energetsko infrastrukturo v treh regijah. Pet napadov z droni je bilo zabeleženih v Kijevu. Energetski in stanovanjski objekti so bili poškodovani," je povedal.
Regiji Dnipropetrovsk in Sumi pa sta bili tarča raketnih napadov. Na stotine naselij je ostalo brez elektrike, pojasnjuje Šmihal in dodaja, da se delavci trudijo obnoviti dobavo elektrike. Hkrati je pozval državljane, naj omejijo porabo električne energije. Iz predsednikovega urada pa so sporočili, da je bilo v napadih ubitih in ranjenih več ljudi.
EU bo urila ukrajinske vojake
Zunanji ministri članic EU so potrdili vzpostavitev misije urjenja ukrajinskih vojakov. Namen misije, ki bo sprva trajala dve leti, je okrepiti zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil, da se bodo lahko še naprej učinkovito branile pred rusko agresijo, so sporočili s Sveta EU. Pri izvajanju misije bo verjetno sodelovala tudi Slovenija.
"Danes krepimo podporo Ukrajini v obrambi pred rusko nezakonito agresijo. Misija bo urila ukrajinske oborožene sile, da bodo lahko nadaljevale svoj pogumen boj. Ne gre samo za misijo urjenja, ampak za jasen dokaz, da bo EU Ukrajini stala ob strani, dokler bo treba," je ob tem povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Misija, imenovana EUMAM Ukrajina, bo nudila urjenje tako na ravni posameznikov kot tudi enot do ravni brigade. Uriti nameravajo tudi posebne enote. Obenem bo zagotavljala usklajevanje aktivnosti držav članic, ki že usposabljajo ukrajinske vojake. Odprta bo tudi za sodelovanje tretjih držav.
Delovala bo na ozemlju EU. Kot je že pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov povedal Borrell, bo urjenje potekalo v ukrajinskih sosedah, med drugim na Poljskem.
Operativni sedež misije bo na sedežu Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) v Bruslju, kar bo omogočalo usklajevanje na strateški ravni. Vodil jo bo direktor vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje v okviru EEAS, francoski viceadmiral Herve Blejean.
Mandat misije, za katero je zaprosila Ukrajina, bo sprva trajal dve leti, namenjenih pa ji bo 106,7 milijona evrov za skupne stroške.
Borrell je po zasedanju pojasnil, da ne more dati natančne časovnice urjenja okoli 15.000 ukrajinskih vojakov in poveljnikov, je pa dejal, da ne bodo vseh urili naenkrat. Izrazil je upanje, da bo misija začela delovati v enem mesecu. Ali jo bodo po dveletnem obdobju podaljšali, pa bo odvisno od poteka vojne, je dejal.
Borrell je na novinarski konferenci spregovoril tudi o madžarski kampanji nasprotovanja sankcijam, pri čemer je poudaril, da Budimpešta v Svetu EU ni preprečila še nobene odločitve o sankcijah. Tako se je tudi danes "konstruktivno vzdržala" glasovanja o misiji urjenja.
Vzpostavitev misije urjenja okoli 15.000 ukrajinskih vojakov in poveljnikov je že ob prihodu na zasedanje podprla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija bo po neuradnih informacijah pri izvajanju misije verjetno tudi sodelovala.
Zunanji ministri EU so na zasedanju v Luxembourgu podprli tudi dodatno finančno podporo v višini 500 milijonov evrov evropskih sredstev za dobavo vojaške opreme Ukrajini. Skupaj bo tako podpora znašala že več kot tri milijarde evrov.
Zelenski Rusiji: Napadi nas ne bodo zlomili
Ruski napadi ne bodo "zlomili" Ukrajincev, pa je danes Moskvi sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, potem ko so ruski droni in rakete danes zadeli številne cilje v Kijevu in drugod po državi.
"Vso noč in vso jutro sovražnik terorizira civilno prebivalstvo. Droni kamikaze in rakete napadajo povsod po Ukrajini. Sovražnik lahko napada naša mesta, a ne bo nas mogel zlomiti," je na Telegramu sporočil Zelenski.
Minsk potrdil namestitev ruskih vojakov in opreme na beloruskih tleh
V Minsku so danes potrdili, da je Rusija začela nameščati svoje vojake in opremo na beloruskih tleh. V Belorusiji pričakujejo do 9000 ruskih vojakov, 170 tankov, 200 bojnih oklepnih vozil in topništvo, je povedal vodja oddelka za mednarodno vojaško sodelovanje beloruskega obrambnega ministrstva Valerij Revenko.
"Kontingent, ki bo prispel v Republiko Belorusijo, bo imel do 9000 pripadnikov vojaškega osebja, okoli 170 tankov, do 200 bojnih oklepnih vozil ter do sto topov in minometov kalibra nad 100 mm," je na twitterju sporočil Revenko. Kot je ob tem še dejal, je te informacije posredoval vojaškim atašejem več držav.
Njegove izjave so sledile po tistem, ko sta ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski voditelj Aleksander Lukašenko prejšnji teden napovedala oblikovanje skupne vojaške skupine. Prvi ruski vojaki so po navedbah oblasti v Minsku v Belorusijo prispeli že v soboto, njihov prevoz pa naj bi trajal še nekaj dni.
Namestitev regionalne vojaške skupine z namenom obrambe rusko-beloruske unije je danes potrdil tudi beloruski obrambni minister Viktor Hrenin. "Regionalna skupina beloruskih in ruskih sil je začela namestitev in izpolnjevanje svojih nalog za oboroženo obrambo unije," je dejal za belorusko tiskovno agencijo Belta.
Vojaška skupina se bo sposobna braniti v primeru napada Zahoda, je povedal sekretar beloruskega sveta za nacionalno varnost Aleksander Volfovič. Obenem je poudaril, da se Belorusija ne pripravlja na vojno in da skupne vojaške vaje izvajajo kot odgovor na vojaške vaje v sosednjih državah, ki so članice Nata.
Minsk trdi, da so skupne sile z Rusijo izključno obrambne narave in da je njihov namen varovanje meje. A Belorusija hkrati Ukrajino, ki se že skoraj osem mesecev sooča z rusko agresijo, obtožuje, da pripravlja ofenzivo na belorusko ozemlje.
Belorusija, tesna zaveznica Rusije, je Moskvi ob začetku njene agresije na Ukrajino omogočila, da so ruske sile z njenega ozemlja izvajale ofenzivo, vendar pa beloruska vojska doslej ni sodelovala v spopadih na ukrajinskem ozemlju
Podobni napadi že pred enim tednom
Pred natanko tednom dni je Rusija ob podobnem času dneva Kijev prvič po več mesecih obstreljevala z raketami. Te so poletele tudi na številna druga mesta po državi. V napadih, ki so bili deležni zgražanja v mednarodni skupnosti, je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, več kot 100 je bilo ranjenih.
Moskva je napade v manjšem obsegu nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, ko je bila tarča predvsem energetska infrastruktura na zahodu Ukrajine.
Ruski predsednik Vladimir Putin je napade označil kot povračilni ukrep za eksplozijo, ki je pred tem odjeknila na mostu, ki Rusijo povezuje s priključenim ukrajinskim polotokom Krim. V petek je izrazil zadovoljstvo z doseženim in dejal, da zaenkrat ne vidijo potrebe po nadaljnjih napadih.
Nato začenja vojaške vaje jedrskega odvračanja
Letalske sile zveze Nato danes začenjajo vaje jedrskega odvračanja, ki bodo potekale nad severozahodno Evropo. Vaje bodo trajale do 30. oktobra, v njih pa bo sodelovalo več deset letal. Pri Natu poudarjajo, da so rutinske in niso povezane z nobenim trenutnim svetovnim dogajanjem.
V vajah, imenovanih Steadfast Noon, sodeluje 14 držav in do 60 letal različnih tipov, vključno z bojnimi letali četrte in pete generacije ter izvidniškimi letali in tankerskimi letali za polnjenje drugih letal z gorivom. Tako kot v prejšnjih letih bodo tudi tokrat sodelovali ameriški bombniki dolgega dosega B-52.
Usposabljanje bo potekalo nad Belgijo, ki bo gostila vaje, ter nad Severnim morjem in Veliko Britanijo. Med vajami ne bodo uporabljali orožja.
"Te vaje pomagajo zagotoviti, da jedrsko odvračanje zavezništva ostane varno, zaščiteno in učinkovito," je v petek sporočila tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu, ne da bi navedla podrobnosti o poteku vaje.
Vojaški strokovnjaki sicer menijo, da se na vajah, ki se redno odvijajo oktobra, med drugim vadi, kako varno prenesti ameriško jedrsko orožje iz podzemnih skladišč in ga namestiti na bojna letala. Med samimi poleti pa naj orožja ne bi prenašali.
Po neuradnih podatkih je ameriško jedrsko orožje shranjeno v severni Italiji, Belgiji, Turčiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. Tako imenovana Natova delitev jedrskega orožja namreč predvideva, da jih lahko v nujnih primerih odvrže tudi letalo partnerske države.
Novi Natov strateški koncept, ki so ga junija na vrhu v Madridu sprejeli zavezniški voditelji, sicer jasno določa, da je temeljni namen Natove jedrske zmogljivosti ohranjanje miru, preprečevanje prisile in odvračanje agresije. Prav tako poudarja, da dokler bo obstajalo jedrsko orožje, bo Nato ostal jedrska zveza.
Za razliko od prejšnjih vaj je Nato letos javnost o začetku obveščal proaktivno. V zavezniških krogih se kot razlog navaja, da je tokratni cilj bolj kot običajno pokazati, da je Nato dobro pripravljen tudi na grozljiv scenarij, kot je jedrska vojna, zlasti v luči ruske agresije na Ukrajino, med katero je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat zagrozil z uporabo jedrskega orožja.
"Vrt in džungla." Borrell razburil z nediplomatskimi pripombami
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v zadnjih dneh razburil z nediplomatskimi pripombami o različnih temah, od evropske varnosti, ruske jedrske grožnje do diplomatov unije. Španec je danes poudaril, da je želel študente v Bruggeu, kjer je Evropo označil za vrt, preostali svet pa za džunglo, pozvati k solidarnosti.
Borrell je ob nedavnem odprtju evropske diplomatske akademije na College of Europe v belgijskem Bruggeu skušal študentom povedati, kako pomembno je ohraniti Evropo varno, piše bruseljski spletni portal Politico. Evropo je pri tem primerjal z vrtom, preostanek sveta pa z džunglo, ki lahko preraste ta vrt. Vrtnarji bi morali po njegovih besedah za vrt skrbeti in tudi iti v džunglo. Njegove izjave so na spletu naletele na plaz kritik, češ da oživljajo stereotipe iz časa kolonializma.
Vodja evropske diplomacije je prejšnji teden uporabil tudi neobičajno ostre besede glede ruske jedrske grožnje. Dejal je, da bo ruska vojska uničena, če bo Moskva v Ukrajini uporabila jedrsko orožje.
Napadel pa je tudi diplomatski zbor, ko je predstavnike EU po svetu označil za prepočasne in neučinkovite.
"Zelo v redu sem, zakaj ne bi bil," je danes pred srečanjem zunanjih ministrov EU na novinarsko vprašanje o svojih izjavah odgovoril 75-letni Borrell. "Vsak teden je zelo napet, zato občasno kaj izbruhne v javnosti," je dodal. Na novinarski konferenci po zasedanju zunanjih ministrov pa je pojasnil, da je želel s svojo prispodobo o vrtu in džungli poudariti, da v Evropi vladajo politična svoboda, gospodarski napredek in socialna povezanost hkrati, v marsikaterem drugem delu sveta pa katere od teh treh stvari ni. Mlade na univerzi v Bruggeu je želel pozvati, da se zavežejo, da bodo po svetu širili evropske vrednote.
"Ker tekmujemo z drugimi političnimi modeli. Evropa je ogrožena. Vojna v Ukrajini kaže, kaj vse jo ogroža," je poudaril. Zanikal je očitke, da bi bile izjave rasistične ali imperialistične, in zatrdil, da je želel dati sporočilo solidarnosti.
Kljub omenjenim izjavam Borrell še uživa zaupanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, je danes v odgovorih na novinarska vprašanja v Bruslju dejala tiskovna predstavnica komisije Dana Spinant. Povedala je, da so tiskovni predstavniki komisije prejšnji teden pojasnjevali kontekst, v katerem je Borrell izrekel za mnoge sporne izjave.
Borrell je znan po občasnih besednih spodrsljajih. Lani je navedel napačne številke glede ocene števila ruskih vojakov v Ukrajini. V začetku letošnjega leta pa je razburil z izjavo, da bi EU lahko prispevala vojaška letala, s katerimi bi Ukrajini pomagala v vojni proti Rusiji.
Osvobodili več kot sto ujetnic
Ukrajina je danes sporočila, da je z Rusijo izmenjala več kot sto ujetnic. To je bila prva izmenjava zgolj žensk ujetnic z Moskvo po skoraj osmih mesecih vojne. Med izpuščenimi naj bi bile večinoma vojakinje, so sporočili v Kijevu. Izmenjavo ujetnic so potrdili tudi na ruski strani.
"Danes je potekala nova obsežna izmenjava vojnih ujetnikov. Posebej ganljiva in resnično posebna izmenjava. Iz ujetništva smo osvobodili 108 žensk," je na Telegramu sporočil vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Po njegovih besedah je bila med njimi večina vojakinj, pa tudi 37 evakuirank iz jeklarne Azovstal v jugovzhodnem mestu Mariupol, ki so ga v začetku invazije oblegale in kasneje zavzele ruske sile.
Jermak je še dejal, da so bile nekatere od osvobojenih žensk že od leta 2019 v pridržanju proruskih separatistov v vzhodni Ukrajini zaradi njihovih "proukrajinskih stališč".
Vodja proruskih separatistov v pokrajini Doneck Denis Pušilin je potrdil izmenjavo in dejal, da je Rusija v okviru izmenjave prejela 110 oseb, ki so jih pridržali Ukrajinci. Pri tem je pojasnil, da sta med tistimi, ki naj bi se vrnili v Kijev, dve "zavrnili odhod v Ukrajino in se odločili ostati v Rusiji".
Ukrajina in Rusija sta od začetka ruske invazije izvedli več izmenjav ujetnikov; najobsežnejša doslej je potekala konec septembra. Takrat je Moskva v zameno za tesnega zaveznika Kremlja Viktorja Medvedčuka in 55 drugih ujetnikov Kijevu izročila več kot 200 Ukrajincev, med katerimi so bili tudi borci iz Mariupola in deset tujcev. Pri izmenjavi ujetnikov med sprtima stranema je pomembno vlogo odigral turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
