(INFOGRAFIKA) Poskus preboja iz ukrajinskega mesta smrti

V ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol, ki je postalo simbol upora proti večtedenskemu ruskemu obleganju in napadom s kopnega, morja in zraka, jenja še zadnji upor. "V Mariupolu je 1026 pripadnikov 36. brigade ukrajinske mornarice prostovoljno položilo orožje in se predalo," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Med ujetniki naj bi bilo 162 častnikov in 47 žensk.

Prelivanje krvi brez konca

Ukrajinska stran navedbe ni potrdila, je pa dejstvo, da obstajajo le majhni žepi odpora, zlasti okoli metalurške tovarne Azovstal, kjer se silovito upirajo ostanki (za Ruse zloglasnega, za Ukrajince herojskega) polka Azov. Tem naj bi se bilo pridružilo tudi nekaj marincev iz 36. brigade, medtem ko naj bi se bili preostali v torek pozno zvečer odločili za preboj iz obkoljenega mesta. Časnik Kyiv Post je poročal, da je nekaterim umik, ki ga je vodil poveljnik brigade Volodij Baranjuk, uspel, četudi so jih ruske sile zaznale in pričele obstreljevati. Tudi mariupolski župan Vadim Bojčenko je sporočil, da se mesto še komaj drži. "Okoli 150 tisoč ljudem je uspelo pobegniti, preostalih 180 tisoč jih čaka na evakuacijo v mestu ali bližnjih vaseh," je opozoril župan. V ruskem obleganju naj bi bilo po navedbah ukrajinskih oblasti ubitih med deset tisoč in dvajset tisoč civilistov.

Toda Ukrajino bolj skrbi pričakovana ruska ofenziva na celotno regijo Donbas, saj je proruski uporniki zasedajo zgolj polovico. To bo odločila bitka, opozarja ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodaja, da bo vojna prelivanje krvi brez konca, če Ukrajina ne bo kmalu dobila dovolj zahodnega orožja.

Nemški predsednik nezaželen

V Kijevu, ki so ga 15. marca kot prvi tuji državniki po začetku vojne obiskali predsedniki vlad Poljske, Češke in Slovenije, torej Mateusz Morawiecki, Peter Fiala in Janez Janša, se je mudila nova delegacija politikov. Predsedniki Poljske, Estonije, Litve in Latvije so obiskali območja na severu Ukrajine, kjer so se pred ruskim umikom zgodili številni vojni zločini. "Ta kraj je prežet z bolečino in trpljenjem," je v Borodjanki pri Kijevu dejal litovski predsednik Gitanas Nauseda. On in preostali voditelji - Poljak Andrzej Duda, Estonec Alar Karis in Latvijec Egils Levits - so sporočili: "Naš cilj je podpreti predsednika Zelenskega in obrambne sile Ukrajine v tem odločilnem trenutku."

Prvotno se jim je želel pridružiti tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je bil v torek na obisku na Poljskem, vendar je ukrajinska vlada nakazala, da ta v Kijevu ni dobrodošel ter da bi jim bolj ustrezal obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza.

Sedanji predsednik in nekdanji zunanji minister Steinmeier se namreč doma in v tujini sooča s kritikami zaradi svoje prijateljske politike do Moskve, kar je sicer nedavno priznal kot napako.

Preiskava ruskih vojnih zločinov

Da je Ukrajina "prizorišče zločina", je ob obisku v ukrajinskem mestu Buča opozoril tudi glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan. "Tukaj smo, ker imamo utemeljene razloge za domnevo, da so storjena kazniva dejanja, ki so v pristojnosti sodišča," je ob obisku Buče dejal Khan. Buča je prizorišče umorov več kot 400 civilistov, razsežnosti grozodejstev pa so se pokazale potem, ko so se pred dobrim tednom iz krajev v okolici Kijeva umaknile ruske sile. "Moramo prebiti meglo vojne, da pridemo do resnice. To zahteva neodvisno, nepristransko preiskavo," pa je dejal Khan.

Tudi neodvisna preiskovalna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ugotavlja, da so ruske čete med invazijo na Ukrajino verjetno zagrešile zločine proti človeštvu. Poročilo treh pravnikov iz Avstrije, Švice in Češke nakazuje, da nekateri vzorci ruskega nasilja "verjetno izpolnjujejo to kvalifikacijo". Ti vzorci vključujejo ciljne poboje in ugrabitve civilistov, vključno z novinarji in uradniki. Poročilo še navaja, da so ruske enote očitno kršile svojo dolžnost varovanja civilistov. V nasprotnem primeru bi bilo število žrtev veliko manjše, uničenih pa bi bilo veliko manj domov, bolnišnic in šol.