Hrvaški premier Andrej Plenković je danes ocenil, da je Hrvaška na evro pripravljena, napovedal pa je tudi začetek intenzivne kampanje pred njegovo uvedbo.
"Na Hrvaškem je obseg dolgov v minulih letih znatno padel, trendi pa kažejo, da bo padal še naprej. To je močan signal v luči konvergenčnega poročila, ki ga bomo predstavili 1. junija. Kot veste, Hrvaška namerava uvesti evro kot svojo valuto januarja leta 2023," je izjavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Komisija je v svoji analizi makroekonomskih razmer navedla, da je Hrvaška napredovala v zmanjšanju zasebnega dolga in zunanjih neto obveznosti. Izpostavila je, da je javni dolg še naprej visok, a gre proti obdobju izpred pandemije covida-19. Bančni sektor ostaja stabilen in likviden, zmanjšuje pa se tudi obseg nekakovostnih kreditov, še piše v analizi.
Komisija konvergenčno poročilo objavlja vsaki dve leti. Po zadnjem poročilu iz leta 2020 je Hrvaška izpolnjevala vse maastrichtske kriterije za vstop v evroobmočje razen članstva v evropskem tečajnem mehanizmu (ERM II). Članica ERM II mora biti pred uvedbo evra dve leti vsaka država kandidatka.
Edini negotov kriterij v procesu vstopa Hrvaške v evroobmočje je trenutno stopnja inflacije. Ta v enoletnem opazovalnem obdobju ne sme biti za več kot 1,5 odstotne točke višja kot v treh državah članicah Evropske unije z najnižjo inflacijo. Na Hrvaškem je letna stopnja inflacije marca znašala 7,3 odstotka, v Sloveniji pa na primer 5,4 odstotka.
Pripravljenost Hrvaške na uvedbo evra je na današnji novinarski konferenci, ki jo je sklical ob oceni Evropske komisije, da Hrvaška nima več makroekonomskih neravnovesij, komentiral tudi hrvaški premier Andrej Plenković.
"Uvedba evra je obveznost Hrvaške iz pristopnega sporazuma. Zdaj bomo začeli intenzivno kampanjo za državljane. Menimo, da bo članstvo v območju evra velik plus za Hrvaško," je napovedal Plenković in dodal, da je ocena stanja hrvaške ekonomije pokazala odpornost gospodarstva.
