Gospodarske posledice ameriškega napada na Iran: Svet na robu energetske krize?

Ameriški predsednik Donald Trump je dolgo zagovarjal, da se ZDA ne smejo vmešati v nove vojne na Bližnjem vzhodu. Približno 150 dni od nastopa svojega drugega mandata je predsednik prekršil obljubo, na kateri je gradil predvolilno kampanjo. Po dnevih razprav in ugibanj so se ZDA z napadom na tri iranske jedrske objekte zapletle v nov bližnjevzhodni konflikt, ki bi lahko imel široke posledice za svetovno gospodarstvo.V ospredju bližnjevzhodnega konflikta na gospodarskem področju ostaja nafta. Še preden so se v konflikt vključile ZDA, sta Izrael in Iran napadla energetsko infrastrukturo drug drugega, kar je povečevalo strahove o dobavi in cenah tekočega zlata. Iran je namreč tretji največji proizvajalec nafte v Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), prav tako pa meji na strateško pomembno Hormuško ožino. Ta ozki morski prehod na ustju Perzijskega zaliva predstavlja pot za okoli četrtino svetovne trgovine z nafto in tretjino dobave zemeljskega plina.Teheran se zaradi ameriške vključitve v konflikt lahko odloči za blokado Hormuške ožine. Če bi Iranu uspelo onemogočiti dostop velikim tankerjem, ki nafto in plin vozijo na Kitajsko, v Evropo in druge regije, bi cene nafte močno poskočile in bi lahko destabilizirale globalno gospodarstvo. To bi posledično povečalo inflacijo v času, ko centralne banke sveta hitijo z rahljanjem obrestnih mer. Hormuška ožina ni ključnega pomena le za iranske ladje, ampak tudi za ladje iz Savdske Arabije, Iraka, Kuvajta in drugih članic naftnega kartela Opec.Motenj v dobavi (še) ni Cena severnomorske nafte brent se je pred izraelskimi napadi na Iran gibala pri 70 ameriških dolarjih za sodček. V divjem tednu za naftne trge so terminske pogodbe za brent poskočile za enajst odstotkov, odkar je Izrael napadel Iran, vendar z močnimi dnevnimi nihanji. Pričakuje se, da se bo ta porast ponovil v ponedeljek, potem ko je ameriški napad močno povečal tveganje v regiji, ki proizvede približno tretjino svetovne nafte. V času pisanja članka se je cena sodčka severnomorske nafte brent gibala pri 77 dolarjih.Čeprav so izraelski napadi doslej poškodovali iranske naftne rafinerije, motenj v dobavi še ni. "Do zdaj ni bil s trga umaknjen niti en sodček nafte," je za New York Times povedala naftna analitičarke pri družbi Kpler Muyu Xu. Večje težave bi nastale, če bi bile poškodovane naprave za nakladanje nafte ali če bi se Iran odločil blokirati Hormuško ožino. Pri tem analitiki izpostavijo, da bi iranska blokada strateško pomembne ožine najbolj škodovala Kitajski, ki kupuje skoraj ves iranski izvoz nafte in neguje precej dobre odnose z Islamsko republiko.Ali Iran lahko zapre Hormuško ožino? Kaj pa Rdeče morje?Teheran nima pravne podlage, da bi prepovedal promet skozi ožino, zato bi moral cilj doseči z uporabo sile. Če bi iranska mornarica poskusila fizično preprečiti vstop ali izstop iz prehoda, bi se verjetno soočila z odločno reakcijo ameriške Pete flote in drugih zahodnih mornaric, ki patruljirajo na tem območju. Nekateri analitiki opozarjajo, da bi se Teheran lahko odločil za "nadlegovanje" tankerjev z majhnimi, hitrimi patruljnimi čolni. Lahko bi tudi izstrelil drone in rakete na ladje, kar bi za komercialna plovila ustvarilo previsoko stopnjo tveganja. Vendar bi zaprtje Hormuške ožine prizadelo tudi iransko gospodarstvo, saj bi mu preprečilo izvoz nafte."Čeprav zgodovinski podatki kažejo, da je popolna zapora Hormuške ožine s strani Irana malo verjetna, bi lahko motnje zaradi napadov, min ali nadlegovanja plovil znatno vplivale na cene nafte, ladijske poti in prevoznine. Glede na to, da je Kitajska glavni kupec iranske nafte in strateški zaveznik Irana, bi trajna zapora negativno vplivala na iranske prihodke," so v poročilu zapisali analitiki britanske družbe Signal Group."Veliko je odvisno od tega, kako se bo Iran odzval v prihodnjih urah in dneh - vendar bi lahko cena nafte dosegla sto dolarjev, če se bo Iran odzval na način, kot je grozil," je v poročilu družbe MST Marquee povedal energetski analitik Saul Kavonic. "Napad ZDA bi lahko povzročil zaostritev konflikta, vključno z odzivom Irana, ki bi lahko napadel regionalne ameriške interese, med katere sodi naftna infrastruktura v Zalivu, ali oviral prehod skozi Hormuško ožino."V skrajnem scenariju, če bi se Hormuška ožina zaprla, bi lahko cena surove nafte skočila prek 130 dolarjev za sodček, poroča Bloomberg. To bi prizadelo svetovno rast in pognalo cene življenjskih potrebščin navzgor, pri čemer ekonomisti ocenjujejo, da bi tovrstna poteza ameriško inflacijo lahko dvignila na skoraj štiri odstotke.Drug iranski as je oviranje plovbe v Rdečem morju. V Jemnu so namreč hutijevci, oborožena skupina z iransko podporo, ki so v preteklosti že ovirali promet skozi ožino Bab el Mandeb. Hutijevci so večinoma izstreljevali rakete in pošiljali drone na ladje, povezane z ZDA, Združenim kraljestvom in Izraelom. Američani so v preteklosti z napadi na hutijevce že skušali ščititi ladijski promet, vendar je število ladij, ki plujejo skozi Rdeče morje in Adenski zaliv, še vedno za približno 70 odstotkov manjše kot leta 2022 in 2023, ugotavlja družba Clarkson Research Services.Razmere se lahko hitro spremenijo"Naslednji dnevi bodo ključni za ugotovitev, ali je z Iranom mogoče doseči diplomatsko rešitev in ali se bodo ZDA morda zatekle k nadaljnjemu vojaškemu posredovanju," je v objavi zapisal MICA Center, francoska povezovalna točka med vojaškim in komercialnim ladijskim prometom. "Pomorska trgovina ni cilj napadov, vendar se lahko razmere hitro spremenijo."Vlagatelji so v nedeljo za Reuters povedali, da pričakujejo, da bo vpletenost ZDA povzročila borzno razprodajo in morebitno povpraševanje po dolarju in drugih varnih zatočiščih, ko se bodo borze ponovno odprle. Analitiki v ponedeljek pričakujejo porast cene zlata, ki se tradicionalno šteje za zaščito v času politične in gospodarske negotovosti.Naraščanje napetosti na Bližnjem vzhodu spominja na dva gospodarska šoka prejšnjega stoletja. Prvi je tako imenovana vojna tankerjev med iraško-iransko vojno v osemdesetih letih, ko sta Bagdad in Teheran napadala tankerje z namenom, da onesposobita gospodarsko arterijo drug drugega. V vojno so se zaradi vpliva na dobavo in cene nafte vključile tudi ZDA, kar je privedlo tudi do manjših neposrednih spopadov z Iranom. Vojna tankerjev je na naftnem trgu sicer povzročila kratkoročno nestabilnost, vendar ni sprožila trajnega porasta cen nafte. Drugi je naftni šok leta 1973, ko je kartel Opec pod vodstvom arabskih držav uvedel embargo proti državam, ki so podpirale Izrael med jomkipursko vojno, vključno z ZDA in Zahodno Evropo. Cene surove nafte so se štirikratno povišale, kar je sprožilo globalno energetsko krizo."Težko si je predstavljati, da delnice ne bi reagirale negativno, vprašanje je le, v kakšnem obsegu. To bo odvisno od reakcije Irana in morebitnega zvišanja cen nafte," je za Reuters dejal Steve Sosnick, glavni tržni strateg pri Interactive Brokers. "V resnici gre za sekundarne učinke - ceno nafte, stabilnost trga in zvišanje cen." V skrajnem scenariju, če bi se Hormuška ožina zaprla, bi lahko cena surove nafte skočila prek 130 dolarjev za sodček

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

Gospodarske posledice ameriškega napada na Iran: Svet na robu energetske krize?

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati